Eden najbolj izkušenih parlamentarcev, vodja poslanske skupine SD
Matjaž Han, je včeraj pred potrditvijo
Janeza Janše za novega mandatarja govoril o izvoru najtrdovratnejših težav slovenske politike. To ni pomanjkanje morale ali nemara boj za parcialne interese, ki z blaginjo države in slovenskega naroda nimajo ničesar. Ne, izvor težav je drobljenje političnega prostora. Dualizem, ki je začel pronicati v vse pore družbe.
Naši – vaši, levi – desni, Janša – Antijanša. Tega dualizma nismo presegli niti s politiko novih obrazov, z nekajkratnimi poskusi ustanavljanja ad hoc političnih strank, ki so opletale s parolami »novo, etično, drugačno, moralno«, a so volivce vedno znova razočarale. Ta izrazita delitev na dva pola se je jasno izkazala tudi v preteklih dneh v odzivih na sestavljanje nove koalicije.
Slovenija bo torej v nekaj dneh dobila novo vlado. Peto v zadnjih desetih letih. Sestavil jo bo 61-letni prvak SDS. Glede na število glasov podpore, mu je mogoče napovedati relativno stabilno delovanje. V koaliciji ima štiri stranke in večino v parlamentu.
Dualizem je začel pronicati v vse pore slovenske družbe in je vir težav slovenske politike.
Nezadovoljna Šarčeva petokraka združba se je pred mesecem dni na hitro razletela in tudi včerajšnje medsebojno obmetavanje nakazuje, da tudi v opoziciji njeni členi (še?) ne bodo zmogli delovati enotno, čeprav bi čas do volitev veljalo izrabiti za konsolidacijo in krepitev. Čas na oblasti je tudi priložnost za SMC in Desus.
Zdi se, da bo nova koalicija prikrmarila do rednih volitev, seveda ob pogoju izogibanja ideološkim vprašanjem, ki bi jo lahko razklala. Pa seveda tudi ob pogoju dogovora o delitvi vpliva med njenima glavnima operativcema, Janezom Janšo in Zdravkom Počivalškom, ki v koalicijo prinaša predvsem pomembno podporo dela gospodarstva.
Janša velja tudi za mojstra ustvarjanja izrednih razmer, čeprav jih ni. Zdaj mu jih ne bo treba iskati – na premierski mizi ga ob vseh izzivih iz koalicijske pogodbe že čakata tudi preizkus spopadanja s posledicami koronavirusa in nova begunska kriza.
Komentarji