Najboljši sosedi

Družinska hiša je bila pravi mali živalski raj. V zadnjih letih so vanjo zašli številni bolj ali manj kosmati predstavniki različnih živalskih vrst. Dokler so zrli v oči polhu, je bila stvar še na moč zanimiva, tudi miši so posameznim članom prej narisale nasmeh na lice, kot izzvale krike ogorčenja. Podgana, ki si je postlala na njihovem balkonskem stolu, je bila že manj zaželena družinska članica, netopirja so po dolgih mukah le pregnali, medtem ko se je za nežnejši spol toleranca nepreklicno končala pri mravljah. Aprila, maja, tudi še kakšen teden junija so se namreč tako rade gnetle v bivalnih prostorih, da bi človek pomislil, da brez človeške družine niso mogle živeti.

Toda nobena žival jih ni tako osrečila kot novi sosedi. Vodni kanal sta si za dnevno sobo, kuhinjo in spalnico izbrali – rački. V krajinskem parku Zgornja Idrijca razen rib niso ravno vajeni živali v vodnem koritu, zato sta bili precejšnja atrakcija. Račji par se je prvič preselil v neposredno bližino hiše pred dvema letoma in lani se je večkrat namensko odpravila na sprehod, da bi ju spet ugledala. Zaman. Očitno sta si spletli dom nekje drugje ali si zgolj vzeli premor pred radovednimi pogledi navdušenih sprehajalcev ter preživljali dneve brez zijal. Letos sta znova tu in z račjim čebljanjem, ki živo spominja na kreg starih zakoncev, izvabljata nasmehe mimoidočih.

Nič posebnega, kajne? Da neko zgodnjespomladansko popoldne »oplemeniti« račji par. Pa na drugi strani tako življenjsko, silno in navdihujoče. Neznansko ljubko. Ko bi ju le lahko prepričala, da imata lahko pri njih doživljenjski 'all inclusive', če bosta z zakonskim kregom odgnali mravlje. Potem bi res bili ne le najlepši in najglasnejši, temveč tudi najboljši sosedi.