Na Kosovu je napočil čas za realno politiko

Rezultati vodilnih strank na kosovskih predčasnih volitvah so podobni kot pred dvema letoma, ko je oblast prevzela vojna koalicija. Če bo oblast prešla v roke opozicije, so se tako odločili na naslovih zunaj Kosova, ne le volivci. Zahod se je po dveh desetletjih odrekel gverilskim poveljnikom. Veliki igralci bodo od novih voditeljev pričakovali, da rešijo spor s Srbijo, ki je eden glavnih izvorov nestabilnosti na Balkanu in v Evropi.

V prid takšnemu scenariju je napoved predsednika parlamenta Kadrija Veselija, da bo šla vladajoča Demokratska stranka Kosova (PDK) v opozicijo. Poleg PDK predsednika Hashima Thacija je poraženec volitev tudi premier v odstopu Ramush Haradinaj. Če bosta vladajočo koalicijo sklenila gibanje Samoopredelitev (LVV) Albina Kurtija in Demokratske lige Kosova (LDK) Ise Mustafe, ki se ideološko razhajata, bo prvi zaplet nastal pri delitvi oblasti.

V igri za novega premiera sta prvak LVV Kurti in kandidatka LDK Vjosa Osmani. Čeprav se je Kurti v zadnjih letih pacifiziral, še ni izključeno, da bo Kosovo dobilo prvo premierko. Ne glede na delitev vlog, bi Kurti in Osmanijeva lahko pripravila kosovsko družbo na nujne kompromise.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je napovedal, da se bo po volitvah aktivno vključil v reševanje kosovskega gordijskega vozla, in kanclerka Angela Merkel še nimata skupnega stališča. V tančico skrivnosti je zavito, kaj ameriški predsednik Donald Trump pričakuje od Richarda Grenella, ki ga je imenoval za posebnega odposlanca za dialog Srbije s Kosovom. Skupna je ocena, da je na Kosovu čas za realno politiko.

Prva naloga nove vlade bo ukinitev nerazumnih carin na srbsko blago in nadaljevanje bruseljskega dialoga Srbije s Kosovom. LDK je pripravljena brez zadržkov ravnati po diktatu Washingtona in Bruslja, LVV pa razmišlja z lastno glavo. Razveljavitev carin je napovedal tudi Kurti, ni pa se pripravljen pogajati o ceni, ki naj bi jo plačalo Kosovo, da bi Srbija priznala njegovo neodvisnost. Da bo Kurti trd pogajalec, je ocenil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Razmere lahko dodatno zaplete zmaga Srbske liste, ki je okrepila pozicijo Beograda v pogajanjih s Prištino. Vlada brez podpore dvetretjinske večine poslancev manjšinskih skupnosti v parlamentu ne more uresničiti ključnih odločitev, kot je ustanovitev lastne vojske, ki zahtevajo spremembo ustave. Priština bo tudi v težavah, če jih bo vključila v delegacijo za pogajanja s srbsko stranjo.

Navidezno enotnost kosovskih Srbov je zasenčila negativna kampanja proti »albanskim« Srbom, ki niso poslušni Beogradu. To lahko preseka le Vučić. Če bo dala Priština prednost dialogu s kosovskimi Srbi, ki ne sledijo slepo Beogradu, to lahko vodi v njihovo izolacijo in izseljevanje. Strah pred delitvijo Kosova lahko spet dobi krila.