Libra kot (ne)varnost

Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je na zaslišanju v ameriškem kongresu, ko je branil libro, dejal, da si želijo, da bi bilo plačevanje tako preprosto in varno kot pošiljanje sporočil. Ustavimo se za trenutek in še enkrat preberimo, kaj je dejal človek, ki se poskuša znebiti obtožb o zlorabi osebnih podatkov ljudi, sumov izkoriščanja monopolnega položaja na trgu in še bi lahko naštevali. Podjetju s tako načetim zaupanjem naj bi torej odobrili tiskanje lastnega denarja?

Zuckerberg se zagate v tem smislu zaveda. To je dejal tudi sam, a hkrati dodal, da inovacij ni smiselno zavirati. To je gotovo res. Različne vrste digitalnega denarja ali plačilnih sistemov so realnost in ne bodo izginile. Kvečjemu je mogoče pričakovati, da se bodo še širile in vse bolj izpodrivale papirnati denar ter nasploh plačevanje prek klasičnih bančnih poti. Bitcoin, ki živi že okoli deset let, ima več deset milijonov uporabnikov po vsem svetu. Na Švedskem centralna banka uvaja e-krono. Nemške banke se dogovarjajo o digitalnem evru. Vse to so poskusi v smeri poenostavljanja in pocenitve plačilnih transakcij.



Klasične poslovne banke so zaspale. Tako imenovani »fintech« je vse bolj inovativen in vse bolj posega na področje klasičnega poslovanja bank. Konkurenca na tem področju je za potrošnike zelo dobrodošla, saj bo banke prisilila v znižanje stroškov in ponudbo plačil v realnem času. Potrošniki bodo imeli več izbire. V Nemčiji morate za dvig na bankomatu tuje banke plačati absurdno visoke zneske, več kot šest evrov. Zdaj banke grozijo še z negativnimi obrestnimi merami na depozite.

A poglobitev digitalizacije v finančnih transakcijah prinaša tudi nove izzive. Kako v svetu digitalnih valut, ki nimajo centralnega izdajatelja, zagotoviti enaka pravila za vse? Kako preprečevati pranje denarja, izogibanje davkom, kraje in vdore v e-denarnice? Z bitcoinom se regulatorji ne ukvarjajo, ker v njem ne vidijo velike nevarnosti. A libra, ki bi jo potencialno lahko uporabljalo 2,4 milijarde ljudi po vsem svetu, je regulatorje očitno predramila. Morala bi tudi nas. Podjetju, ki ima že danes najbrž prevladujoč položaj v svoji panogi, naj bi odobrili še en mehanizem moči? Najbrž se strinjamo, da to ni najbolj modro.