(KOMENTAR) Beseda leta, groza stoletja

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je deveto leto zapored izbral besedo leta. Beseda leta za leto 2024 – v konkurenci je bilo enajst besed, med drugim tudi omrežnina, bojler in dvoživka – je postala genocid. In to nadvse prepričljivo. Za genocid, kako težko je to napisati, je glasovalo 45 odstotkov glasovalcev. Skupaj je glasovalo 6210 ljudi.

Že ko sem pred dvema tednoma prvič prebral seznam izbranih besed, me je izbira genocida globinsko šokirala in zabolela. Tudi zaradi »konkurence« abotnih banalnosti z bojlerjem na čelu. A predvsem je zabolelo zaradi tega, ker je beseda, ki označuje absolutno zlo, beseda, ki predstavlja najhujše zločine proti človeštvu = zločine človeštva, postala tako zelo samoumevna. Profana. Popularna. Vseprisotna. Udomačena. Devalvirana. Tako zelo rabljena, izrabljena in tudi zlorabljena.

Genocid je po franu »načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin«. Definicija genocida je bila zapisana leta 1948 v konvenciji Združenih narodov o preprečitvi in kaznovanju genocida (CPPCG). V drugem členu konvencije je bolj natančno določeno, da so genocidna dejanja tista, katerih namen je v celoti ali delno pobiti ali psihično mučiti oziroma telesno poškodovati pripadnike narodov, etničnih skupin, ras ali ver.

Beseda genocid je sestavljenka iz grške besede genos, ki jo lahko prevedemo v družino, pleme in, predvsem, rod, ter izpeljanke iz latinske besede caedere (cide pomeni ubijanje).

Zogleneli otroci, strahotna lakota, stopnjevanje genocida

Nikakor ni naključno, da je bila konvencija o preprečitvi in kaznovanju genocida sprejeta v času po drugi svetovni vojni. Njen pobudnik je bil judovsko-poljski odvetnik Raphael Lemkin, ki je med nacističnim holokavstom izgubil vso družino. Mož, ki je ostal sam, je že pred tem z grozo spremljal dogajanje po svetu in poskušal na mednarodni ravni ustvariti »orodje«, s katerim bi bilo mogoče ustaviti množična pobijanja in iztrebljanja. Pri oblikovanju definicije genocida se je Lemkin najbolj ukvarjal s turškimi množičnimi poboji Armencev (in tudi Asircev v Iraku) po razpadu Otomanskega imperija ob koncu prve svetovne vojne in seveda s holokavstom, med katerim je nacistična Nemčija pobila šest milijonov Judov ter nikoli znano število Slovanov, Romov …

Izraelskemu množičnemu pobijanju in rušenju v Gazi, ki traja že petnajst mesecev, ni niti približno ni videti konca. FOTO: Eyad Baba/AFP

Že ob sprejetju konvencije je bilo Lemkinu in sodelavcem jasno, da je genocid vgrajen v temelje (ne le) zahodne civilizacije. Definiciji genocida namreč v celoti ustrezajo tudi evropsko osvajanje Amerik in velik del evropske kolonialne zgodovine v Afriki in Aziji. V polpretekli in novejši zgodovini definiciji genocida med drugim zagotovo ustrezajo pokoli Rdečih Kmerov na poljih smrti v Kambodži, množično pobijanje in preseljevanje iraških Kurdov, ki ga je konec osemdesetih letih prejšnjega stoletja izvedel režim Sadama Huseina, iztrebljenje Tutsijev v Ruandi leta 1994 in, zgodilo se je čisto blizu nas, genocid v Srebrenici, kjer so srbske sile v nekaj dneh ubile več kot 8000 bošnjaških moških.

Genocida v Ruandi in Srebrenici sta se zgodila pred široko zaprtimi očmi Združenih narodov, ki jih je prav za take namene ustvarjena konvencija zavezovala k ukrepanju. Toda z aktivno pasivnostjo so omogočili genocid. Zelo podobno je mogoče reči za prvi genocid 21. stoletja: za množično pobijanje domorodnega prebivalstva Darfurja na zahodu Sudana, ki pravkar doživlja drugo poglavje.

A genocid je v Sloveniji postal beseda leta – za grozo stoletij – zaradi izraelskega množičnega pobijanja in rušenja v Gazi, ki traja že petnajst mesecev in mu niti približno ni videti konca. Genocid našega časa, ki poteka v neposrednem prenosu, so omogočili tudi zelena luč velikih sil, popoln propad mednarodnih struktur, ki so »zrasle« prav na neskončno tragični izkušnji druge svetovne vojne, in številni najbolj vplivni mediji, ki jim pri iskanju evfemizmov za absolutno zlo izraelskih dejanj in njihovo opravičevanje še zdaleč ni zmanjkalo domišljije.

Nikoli več = vedno znova.