Kaj je kriza potegnila iz nas

V teh dneh smo se razdelili v dve skupini. Na tiste, ki so doma, in tiste, ki se vsak dan v izrednih razmerah odpravijo v službo, da bi se kolesje v državi vsaj na minimalnih obratih lahko vrtelo naprej. Delo opravljajo zavzeto, kljub strahu, da bodo zboleli sami ali da bi v svoje domove prinesli virus in tako ogrozili svoje najbližje. Med njimi so številni, ki so po krivici spregledani, čeprav si vsi zaslužijo poklon. In zaslužijo si tudi naše odgovorno ravnanje.



V Italiji, ki je poleg Španije v Evropi najbolj prizadeta zaradi koronaepidemije, se te dni medsebojno spodbujajo s pozivom: »Resistere!« Vztrajajmo. Minister za zdravstvo Roberto Speranza – njegov priimek v prevodu pomeni »upanje« – pa pri tem opozarja: »Pomagajmo tistim, ki delajo, tako, da mi ostajamo doma!«

Oba poziva veljata tudi za nas. Za zdaj kaže, da smo se kot skupnost odzvali odgovorno in razmeroma hitro sprejeli ukrepe vlade z vsemi zoprnijami, ki jih prinašajo omejitev gibanja, zapoved fizične distance ter prekinitev številnih gospodarskih dejavnosti z zastrašujočimi posledicami, ki tej sledijo. A če omejitev ne bi bilo, bi se lahko okužilo okoli 90 odstotkov prebivalstva, umrlo pa bi lahko več kot 40 milijonov ljudi, kažejo simulacije.



Vsak od nas je tako lahko z odgovornim ravnanjem vplival na potek strašljive krivulje smrtnosti, ki beleži dogajanje po posameznih državah. Odziv na pandemijo, čeprav Slovenija ni razglasila izrednih razmer, je pa to storilo 17 članic EU, je resen. Ali bo to dovolj in kdaj se bomo vrnili v običajne tirnice, v tem trenutku ne more z gotovostjo napovedati nihče. Ko bo more konec, se bomo nedvomno zbudili v novo, drugačno resničnost.

Svet se nam je v neverjetno kratkem času postavil povsem na glavo. A to ne more biti opravičilo za kloako, ki se zliva po družbenih omrežjih in tudi nekaterih medijih ter kaže, da je kriza iz marsikoga od nas potegnila ne le tisto najboljše, temveč tudi na obeh ideoloških polih vse preveč hudobije, frivolnih laži in histerije. V tem času tesnobnosti bi zatorej resnično veljalo ponotranjiti življenjsko vodilo: Hranite se s svetlobo, ne s temo!