Če prej ne umremo, bomo nekoč vsi stari

Več kot dvajset let smo čakali na sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe. Doslej so vsi poskusi propadli, ker ni bilo denarja, pri odločevalcih pa ne dovolj volje. Berite: modrosti.



Bila pa so jih polna usta številk, katerih trend je nujno treba obrniti, saj je v Sloveniji vsaj 60.000 ljudi, ki bi potrebovali pomoč iz naslova dolgotrajne oskrbe, država pa zanjo namenja komaj slab odstotek BDP ali skoraj pol odstotka manj kot znaša evropsko povprečje.

Poleg tega lahko slovenski starostnik, ki potrebuje obsežno tujo pomoč, računa, da mu bo država krila le tretjino stroškov. Če bi živel na Švedskem, bi mu jih krili 90-odstotno. Poleg tega razmislek, smo poslušali dolga leta, potrebuje tudi »slovenska posebnost«, po kateri socialnovarstvene storitve za starše doplačujejo otroci. Področje dolgotrajne oskrbe je bilo v Sloveniji vrst leto zapostavljeno, dostop do storitev omejen, odstopanje od sodobnih evropskih praks pa veliko.

Zdaj je zakonski približek »skoraj idealne« dolgotrajne oskrbe na mizi. Minister za finance Andrej Šircelj si ne beli glave, ker nam za »idealno« izvajanje zakona manjka tristo milijonov evrov. Slovenija bo v naslednjih letih deležna dvanajst milijard iz Evrope in dobre projekte, je dejal za nacionalno televizijo, je mogoče financirati tudi iz evropskega denarja. Omogočiti človeku dostojno starost, je brez dvoma dober projekt. Še več: odličen je.

A Slovenci smo med najhitreje starajočimi se narodi v Evropi. Če potrebujemo 640 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo zdaj, ko je starejših od 65 let v državi okrog pol milijona - vsak peti Slovenec je v tej starostni skupini -, bomo v nekaj letih potrebovali že blizu milijarde. Martin Toth, ki zdravstvene sisteme proučuje že desetletja, je prepričan, da je drvenje proti milijardnim stroškom mogoče upočasniti. Kako? Predvsem ne smemo vsega prevaliti na profesionalce. Tudi ljudje si lahko med seboj veliko pomagamo, tu so prostovoljci, Rdeči križ … in na podeželju je še medsosedska pomoč. Z drugimi besedami: pri dolgotrajni oskrbi je greh spregledati ljudi, njihov čut za solidarnost in posluh za onemoglega. Nekoč bomo vsi stari. Če prej ne umremo ...