Neomejen dostop | že od 9,99€
V nadaljevanju preberite:
Visoke, skoraj poletne temperature do začetka novembra imajo na naši celini dva nasprotujoča si obraza. Dokazujejo, da posledice vsestransko problematičnega globalnega segrevanja morda celo prehitevajo napovedi in svarila klimatologov, saj se naša celina po podatkih zadnjih 30 let segreva najhitreje. Po drugi strani pa bi toplejše vreme in njegovo nadaljevanje lahko tudi v prihodnjih mesecih Evropo vsaj začasno reševalo pred najhujšo plinsko in energetsko stisko. Najnovejša globalna analiza ugledne The Economist Intelligence Unit (EIU) je namreč na sam vrh možnih scenarijev z največjim negativnim učinkom na svetovno in evropsko ekonomijo uvrstila prav »mrzlo zimo, ki bi še povečala evropsko energetsko krizo« in prinesla neugodne posledice za podjetja in prebivalce.
Kateri so po mnenju EIU še možni scenariji v 2023 z največjimi posledicami za svetovno ekonomijo in življenje ljudi? Kakšni izzivi v tem kontekstu čakajo Slovenijo, zlasti industrijo? Zakaj velja pri bližnjem, novembrskem sprejemanju državnih proračunov 2023/24 upoštevati nedavno opozorilo uglednega ekonomista Velimirja Boleta?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji