Precej očitno je, da je referendum (tudi zaradi stroškov njegove izvedbe) zavora v sili: simptom, da se je v zakonodajnem procesu nekaj že zalomilo.

Galerija
Referendum je bil zamišljen kot kanal državljanske participacije. FOTO: Leon Vidic/Delo
V kolumni preberite:
Izida jutrišnjega glasovanja še ne moremo in tudi ne smemo napovedati, a nekaj je že jasno: levica se je, če parafraziramo naslov ameriške komedije, naučila, da neha skrbeti in vzljubi referendum. V zgodovini samostojne Slovenije je bil referendum prvenstveno domena desnice. Razlog je na dlani: institut, ki je bil sicer zamišljen kot kanal državljanske participacije (o tem priča že ustavna dikcija: »državljani izvršujejo oblast neposredno in z volitvami«, pri čemer prislov »neposredno« meri prav na referendumsko odločanje), se je kmalu razvil v orodje tega, čemur francoski družboslovec Pierre Rosanvallon pravi contre-démocratie: mehanizem, ki angažiranim državljanom omogoča nadzor nad demokratično izvoljeno oblastjo in brzda njene ekscese. Ker so večino časa od sprejetja ustave (kar štiri petine, če smo natančni) Sloveniji vladale stranke leve sredine, je razumljivo, da je referendum, kot oblika nadzora nad odločitvami parlamentarne večine, postal priljubljen instrument desnice.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji