Neurje

Temni oblaki se zbirajo nad Mursko Soboto. Sicer ne ravno nad celim mestom, ampak tam nekje nad središčem, najbolj grozeče temni in vedno nižje segajoči pa so nad Kocljevo ulico, na njenem začetku, nasproti pošte. Iznad občine jih tja zanaša blagi severni veter, ki se počasi krepi. Ozračje pod temno oblačno gmoto se ohlaja, vrtinčasti veter že dviga prah s pločnika pred lekarno, nad občino pa se rojevajo vedno nove temne, grozeče mase.

Videti je, kot da bo kmalu začelo deževati. Ne deževati, liti kot iz škafa. In glede na to, kako vedno bolj gosti, temni in grozeči so oblaki, ki jih sape iznad občine prinašajo nad lekarno, se človek ne bi čudil, če bi po lekarni kmalu zaropotala debela zrna toče. Kaj zrna - ledena jajca, ki jih bo vedno močnejši veter nosil poševno in bodo razbila vse, kar se jim postavi na pot. Predvem v lekarni. 

Kajti v Pomurskih lekarnah so neposlušni, kljubovalni in samosvoji, je slišati med prvim, za sedaj še ne zelo glasnim grmenjem, ki prihaja iznad občine. A kmalu bo grmenje glasnejše in glede na napetost, ki se med občino in lekarnami stopnjuje že celo dolgo leto, se ne bo mogoče izogniti niti strelam. Takšnim uničujočim, ki za sabo ne bodo pustile nobene škatlice zdravila na lekarniških policah.

Neurje, ki je sprva počasi brbotalo in se zbiralo že od lanske pomladi, je namreč te dni dokončno zavrelo in se razpihalo na seji mestnega sveta. Ker da v lekarnah dobičke, ki jih ustvarjajo z izogibanjem javnim naročilom, skrivajo in preusmerjajo v lastne žepe, je bilo slišati med pišem porajajoče se nevihte. Ker ne upoštevajo nasprotovanja občine imenovanju Ivana Zajca za direktorja in ker občine niti ne prosijo za soglasje za njegovo imenovanje za vršilca dolžnosti, je završalo z močnejšim vetrom izza govorniškega pulta. In ker zato, ker zaradi farmacevtskega izogibanja javnim naročilom zdravstvena zavarovalnica zdravila plačuje dražje in ima zato manj denarja za zdravstveni sistem, nastajajo dolge čakalne vrste prei zdravnikih ne samo v Murski Soboti, ampak po vsej državi, je že glasno grmelo iz zvočnikov. 

Pred neurjem, ki se počasi bliža in krepi nad lekarnami, bo težko pobegniti. Vedno močnejše in vedno bolj rušilno bo, dokler ne bo zrušilo lekarn in najverjetneje odpihnilo tudi Ivana Zajca. In pomirilo se bo šele takrat, ko bo namesto stare, razrušene postavljena nova lekarna in ko bo namesto Ivana Zajca na mestu direktorja nekdo, ki bo vsaj poskušal farmacevtske trgovce v popuste prisiliti z javnim naročanjem. Po vsem grmenju na zadnji seji mestnega sveta kaže, da poti nazaj več ni.