V nadaljevanju preberite:

Pred dnevi sem obiskala lepo stanovanje v novem stanovanjskem dvojčku v Murglah, ki sta ga v lastni režiji izvedla dva arhitekturna para; znanci, ki so skupaj kupili parcelo in, da bi si olajšali pot do novih domovanj, gradili dvojček. Arhitekta enega izmed stanovanj v dvojčku sta izpostavila nekaj zanimivih pogledov, ki so mi pomagali doumeti inercijo urejanja prostora v Sloveniji.

Dvojček stoji v nizu, ki se navezuje na nizke atrijske hiše znamenite soseske Murgle arhitektov Marte in Franceta Ivanška, grajene v več fazah med letoma 1965 in 1982. Gre za karseda preproste montažne hiše Jelovica, ki pa so še zdaj aktualne zaradi svoje pametne, nizkotehnološke zasnove. Na pasovnih temeljih so hiše dvignjene od tal; čeprav grajene na Barju, ni v njih niti koščka hidroizolacije, pa so še zdaj popolnoma suhe; imajo prezračevano ostrešje, ki skrbi za primerno klimo; so majhnega merila, ki pa povsem zadostuje; arhitekturno so nevpadljive, vpete v zelenje in jih med krošnjami dreves komaj opaziš.

»V Slovenijo je nekoč zelo rad prihajal moj prijatelj, arhitekt Nick Murcutt, sin legendarnega avstralskega arhitekta Glenna Murcutta, znanega po svoji spoštljivi arhitekturi, ki sledi principu 'dotakni se zemlje nežno',« mi je ob mojem obisku povedal sogovornik. Nick (1964–2011) se je rad sprehajal po Murglah.

»Govoril je: 'Tu je tako, kot dela moj oče,'« mi je še zaupal arhitekt in potožil, »toda – 55 let pozneje nekdo kupi takšno hišo, potem pa takoj zgradi klet, sezida prizidek, nalepi novo fasado in nato v njej živi ves nesrečen, nezadovoljen s tem, kar mu hiša ponuja«. Čeprav se je kupec najprej navdušil prav nad ambientom, ki ga ustvarja skromna atrijska arhitektura, vpeta v zelenje, si je zase zgradil nekaj popolnoma drugega, kar z identiteto naselja nima nič več skupnega. »Dogaja se totalna degradacija prostorskih kvalitet – in mi to mirno gledamo!« je še dodal arhitekt.