V nadaljevanju preberite:

Po družinski navadi sem bil že od nekdaj pozoren na čevlje. Moj dedek Jože Gros je bil čevljar in z resničnim žarom sem se z njim lahko pogovarjal skoraj samo o čevljih, njihovi proizvodnji, obliki, načinu izdelave, napakah pri izdelavi in neodpustljivih površnostih tistega dela industrije, ki ni imel ustreznega znanja. Sam je bil prava zakladnica čevljarskega znanja, konec koncev je pod njegovim tehničnim vodstvom proizvodnja v zdaj že nekdanjem podjetju Peko v Tržiču doživela največji razcvet in postala bolj neodvisna od dobaviteljev, s tehnološkim razvojem pa je isto število delavcev lahko naredilo skoraj trikrat več kvalitetnejših (in lepših) čevljev. Postavil je tri tovarne čevljev v Alžiriji, eno tudi vodil, na stara leta ustanovil svoje butično čevljarsko podjetje in svetoval drugim tako rekoč do svoje smrti.