Dobro jutro: Pik

Počasen obhod posestva hitro pokaže, da je stanje ekosistema odlično in stabilno. Veliki vrtni polži (tisti, ki s sabo nosijo hiško) se sito pretegujejo na orjaškem glinastem loncu za zelišča, eden ima v gobcu tri centimetre dolg, še čisto svež in sočno krhek poganjek izopa, ki že na daleč diši. Tudi hiškar ve, kaj je dobro in koristno za zdravje. Drugi polž se predrzno sprehaja po košatem grmičku rdečecvetne jagode, ki z nežno barvo posnema večerno nebo, ko rdi v zarjo. Lepota je tiranija, ki ne živi dolgo, je rekel Sokrat. Kdo ve, koliko cvetov je našlo grob v polžjih trebuhih.

Ptiči se preganjajo med krošnjami, race mlakarice vadijo potapljanje, dva slepca pa se pri nekem drugem obredu, prepletena, večji drži manjšega (manjšo) za glavo, prepuščata drugačnim užitkom.

Po stari navadi z roko nevede pobožam grmiček sivke, ki odpira prve cvetove. »Auu!« Pod palcem zapeče ko strela. V koži je še želo. V trenutku rahlo oteče, otrdi in pordi. Če se je zanesti na gene, bi moralo to biti konec nevarnosti. Mamo je še pred mojim rojstvom v čebelnjaku njenega očeta naenkrat pičilo več kot petdeset čebel, ki jih je razdražila nevihta. Vsi sosedje so pritekli na kup, platneno rjuho so namočili v domač kis in z njo ovili oteklo žrtev napada krilatih bojevnic. Preživela je in do konca življenja se ni bala čebel. Haloška ljudska modrost je strupene pike razvrščala tako: pik čebele je najmanj hud, pik ose je za sedem čebel, pik sršena pa za sedem os. Koliko čebel je za eno kačo, je v izročilu manjkalo. Današnja znanost pa ve, da je čebelji strup zelo podoben kačjemu, le da ga je veliko manj. In kot veliko drugih strupenih reči tudi ta zdravi. V ruskih bolnišnicah celo uradno. Čebelji strup je biološki koktejl, ki vsebuje več kot 240 substanc.

Če že ta čebelji pik, ki je lahko smrtonosen za tiste, ki so alergični, ni bil zadnja nesreča v mojem življenju, pa je bil gotovo zadnji za čebelo. Vsaka svoj obrambni pik plača s smrtjo. Tragično.