Galerija
Stanovanja prihodnosti za vse generacije
S stanovanji v soseskah po vsej državi, ki jih gradimo, bodo mladi in starejši imeli več možnosti in priložnosti.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Velikokrat v razvitih državah name naredijo močan vtis sodobne stanovanjske soseske, ki ponujajo vse od A do Ž. Gre za velika bivalna naselja s celovito preskrbo tako mlajših kot starejših populacij. Rečemo jim kar stanovanja za vse generacije. Okoli njih je zelena okolica, otroška igrišča in sami objekti so skoraj ničenergijski. Že v samo gradnjo so bili uvedeni novi koncepti mobilnosti. Projektanti so razmišljali v pravo smer, v prihodnost, v nov trend stanovanj. Upoštevali so, da bo v prihodnjih letih in desetletjih vse več električnih avtomobilov in koles, zato so tam postavili polnilnice in posebna parkirišča. V zasnove stanovanj so uvedli tudi to, da bo v prihodnosti vse več dela od doma. To se mi zdi zelo pomembno, kar je epidemija koronavirusa samo še dodatno potrdila. Pa ne samo zaradi epidemij, nasploh se bo spremenil način zaposlovanja in vse več ljudi bo delalo za domačo pisarniško mizo. Treba bo torej zagotoviti boljše pogoje za delo in počutje, boljše pogoje bivanja v svojem stanovanju.
Večina stanovanj in sosesk pri nas je bilo zgrajenih še v socializmu in v zadnjih letih je bilo s subvencijami Eko sklada izvedenih veliko energetskih prenov fasad, žal pogosto brez sočasne potresne ojačitve in rešitev prezračevanja. Nekaj novejših sosesk, kot je Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, že imamo, še več pa jih je v gradnji in pripravi projektov. Odkrito povedano so te zadeve na sončni strani Alp šele v povojih, vendar marsikateri zasebni in tudi javni investitorji o tem že razmišljamo in vključujemo v načrtovanje novih stanovanjskih projektov.
Žal so se v vmesnem času zgodile tudi manjše in večje gradnje večstanovanjskih stavb brez dodatne ponudbe in infrastrukture, premalo pozornosti je bilo namenjene najemnim oskrbovanim stanovanjem, domovom za starejše osebe, centrom dnevnega varstva, zmogljivostim vrtcev in šol. Vse to smo na Stanovanjskem skladu RS, v tesnem sodelovanju z občinami in mestnimi stanovanjskimi skladi, v zadnjih petih letih intenzivno obravnavali in glede na finančne zmožnosti, primere dobrih praks iz tujine tudi vključevali v naše stanovanjske projekte. Kar dobro nam gre in verjamem, da smo na pravi poti. Uspešni smo bili pri težkem prehodu od lastniških k najemnim stanovanjem ter vztrajno povečujemo svoj in občinski delež javnih najemnih stanovanj.
Razvoj že nekaj let poteka intenzivno in zdaj večinoma tudi že gradnja številnih stanovanjskih projektov po vsej državi. Lahko rečem, da bomo imeli do konca leta v gradnji že 2500 javnih najemnih stanovanj z lastnimi projekti, sofinanciranjem občin in mestnih stanovanjskih skladov ter nakupi po javnem pozivu za nakup stanovanj in zemljišč. Približno polovica stanovanj bo prihodnje leto, ko praznujemo 30-letnico delovanja, tudi vseljiva. V nadaljevanju načrtujemo, če bomo imeli zadostna finančna sredstva in podporo države, še vsako leto okoli 500 novih stanovanj po vseh statističnih regijah, kjer najbolj primanjkuje najemnih stanovanj za mlade, družine in starejše.
Ko sedim za svojo pisarniško mizo v službi, razmišljam. Moramo se zavedati, da je javnih najemnih stanovanj v naši državi res premalo. Zelo sem vesel, ko vidim, kako se takšna stanovanja za mlade, družine in starejše osebe že gradijo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Mežici, Slovenski Bistrici, Murski Soboti, Črnomlju in Kočevju, kmalu pa tudi v Novi Gorici, Kopru, Novem mestu, Kranju, Jesenicah, Izoli, Ptuju in še kje. Recimo, samo Pod Pekrsko gorco v štajerski prestolnici bo do začetka leta 2022 zgrajenih 400 skoraj nič energijskih stanovanj. To je, roko na srce, po dolgoletni suši res veliko. V sosesko bosta umeščeni tudi dve stavbi s skupaj 60 oskrbovanimi stanovanji, nismo pozabili niti na dnevni center aktivnosti za starejše in na javni program v pritličjih objektov. Torej, stanovalcem bodo v sklopu soseske na voljo tudi trgovske in storitvene dejavnosti.
Po zgledu iz tujine je umeščen tudi koncept ureditve prometa, ki daje prednost stanovalcem in kolesarjem. Zelene okolice zunaj in v soseski ne manjka, prav tako igrišč za otroke in mladostnike. Lokacija je odlično izhodišče za sprehode in športne aktivnosti v naravi, hitro dostopen pa je tudi center mesta.
S tem primerom sem samo želel povedati, razjasniti, kaj se bo v prihodnje dogajalo, kam gre trend, kako bomo živeli čez pet, deset ali petnajst let. Takšne in podobne stanovanjske soseske se bodo vse bolj gradile. Seveda, najpomembnejše bo sodelovanje z lokalno skupnostjo, občinami in mestnimi stanovanjskimi skladi. Taki projekti so in bodo pomembni za našo družbo in hkrati za vse državljane, saj si bodo zaradi dostopnih najemnin stanovanja lahko tudi privoščili. Vsi pa vemo, da so najemnine veliko stanovanj, ki se oddajajo na različnih portalih in zasebno, pretirane. Mladi si težko privoščijo svoje stanovanje.
Tudi za najem. Povsem drugače je bilo pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Zdaj pa so se cene nepremičnin in najemnine bliskovito zvišale. Mnogi se sprašujejo, zakaj vse več mladih ostaja doma oziroma se niso zmožni osamosvojiti. Odgovor je jasen. Dejstvo je, da so njihove bivanjske razmere odvisne od njihovih staršev. Z drugimi besedami to pomeni, da imajo dostop do stanovanj ali hiš tisti iz premožnejših družin. Če imajo mladi povprečno plačo, je težko, tako za najemnino kot nakup stanovanja.
V Ljubljani cene stanovanj znašajo nekaj tisoč evrov za kvadratni meter, za najem »spodobnega« stanovanja je gotovo treba odšteti veliko več kot 500 evrov in poravnati tudi mesečne položnice. To je vse prej kot lahko. S stanovanji v soseskah po vsej državi, ki jih gradimo, pa bodo mladi in starejši imeli več možnosti in priložnosti. Poudarim lahko, da to, kar delamo, ni le pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. Veliko več od tega. Gre predvsem za to, da bomo ta stanovanja lahko namenili tistim, ki si drugih stanovanj pravzaprav ne morejo privoščiti ali pa si tudi ne želijo lastniških stanovanj.
Veseli me, da bo vse več mladih, ljudi srednjih let in starejših lažje prišlo do stanovanj in da bodo imeli na enem mestu na voljo vse. To je nekaj čudovitega. Si zamislite, da živite v zelo kakovostnem stanovanju z nizkimi stroški, z zeleno okolico, z urejenim prometom v soseski, le nekaj korakov stran pa imate še trgovino, lokal, center za aktivnosti ali dom upokojencev. Tako rekoč, vse imate v bližini. Kakovost bivanja s takšnimi stanovanji se bo zvišala. In vsi tisti, ki bodo imeli električni avtomobil, ga bodo lahko brezskrbno na električnih polnilnicah v sklopu soseske polnili, po tem, ko bodo prišli popoldne iz službe ali pa ob koncu tedna, preden bodo šli na izlet. Takoj »podpišem«, z veseljem bi živel v takšni soseski.
***
Mag. Črtomir Remec je direktor Stanovanjskega sklada RS.
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.
V Sloveniji gre krivulja navzgor
Večina stanovanj in sosesk pri nas je bilo zgrajenih še v socializmu in v zadnjih letih je bilo s subvencijami Eko sklada izvedenih veliko energetskih prenov fasad, žal pogosto brez sočasne potresne ojačitve in rešitev prezračevanja. Nekaj novejših sosesk, kot je Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, že imamo, še več pa jih je v gradnji in pripravi projektov. Odkrito povedano so te zadeve na sončni strani Alp šele v povojih, vendar marsikateri zasebni in tudi javni investitorji o tem že razmišljamo in vključujemo v načrtovanje novih stanovanjskih projektov.
Žal so se v vmesnem času zgodile tudi manjše in večje gradnje večstanovanjskih stavb brez dodatne ponudbe in infrastrukture, premalo pozornosti je bilo namenjene najemnim oskrbovanim stanovanjem, domovom za starejše osebe, centrom dnevnega varstva, zmogljivostim vrtcev in šol. Vse to smo na Stanovanjskem skladu RS, v tesnem sodelovanju z občinami in mestnimi stanovanjskimi skladi, v zadnjih petih letih intenzivno obravnavali in glede na finančne zmožnosti, primere dobrih praks iz tujine tudi vključevali v naše stanovanjske projekte. Kar dobro nam gre in verjamem, da smo na pravi poti. Uspešni smo bili pri težkem prehodu od lastniških k najemnim stanovanjem ter vztrajno povečujemo svoj in občinski delež javnih najemnih stanovanj.
Razvoj že nekaj let poteka intenzivno in zdaj večinoma tudi že gradnja številnih stanovanjskih projektov po vsej državi. Lahko rečem, da bomo imeli do konca leta v gradnji že 2500 javnih najemnih stanovanj z lastnimi projekti, sofinanciranjem občin in mestnih stanovanjskih skladov ter nakupi po javnem pozivu za nakup stanovanj in zemljišč. Približno polovica stanovanj bo prihodnje leto, ko praznujemo 30-letnico delovanja, tudi vseljiva. V nadaljevanju načrtujemo, če bomo imeli zadostna finančna sredstva in podporo države, še vsako leto okoli 500 novih stanovanj po vseh statističnih regijah, kjer najbolj primanjkuje najemnih stanovanj za mlade, družine in starejše.
Po zgledu iz tujine
Ko sedim za svojo pisarniško mizo v službi, razmišljam. Moramo se zavedati, da je javnih najemnih stanovanj v naši državi res premalo. Zelo sem vesel, ko vidim, kako se takšna stanovanja za mlade, družine in starejše osebe že gradijo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Mežici, Slovenski Bistrici, Murski Soboti, Črnomlju in Kočevju, kmalu pa tudi v Novi Gorici, Kopru, Novem mestu, Kranju, Jesenicah, Izoli, Ptuju in še kje. Recimo, samo Pod Pekrsko gorco v štajerski prestolnici bo do začetka leta 2022 zgrajenih 400 skoraj nič energijskih stanovanj. To je, roko na srce, po dolgoletni suši res veliko. V sosesko bosta umeščeni tudi dve stavbi s skupaj 60 oskrbovanimi stanovanji, nismo pozabili niti na dnevni center aktivnosti za starejše in na javni program v pritličjih objektov. Torej, stanovalcem bodo v sklopu soseske na voljo tudi trgovske in storitvene dejavnosti.
Po zgledu iz tujine je umeščen tudi koncept ureditve prometa, ki daje prednost stanovalcem in kolesarjem. Zelene okolice zunaj in v soseski ne manjka, prav tako igrišč za otroke in mladostnike. Lokacija je odlično izhodišče za sprehode in športne aktivnosti v naravi, hitro dostopen pa je tudi center mesta.
Kako bomo živeli čez 10, 15 let?
S tem primerom sem samo želel povedati, razjasniti, kaj se bo v prihodnje dogajalo, kam gre trend, kako bomo živeli čez pet, deset ali petnajst let. Takšne in podobne stanovanjske soseske se bodo vse bolj gradile. Seveda, najpomembnejše bo sodelovanje z lokalno skupnostjo, občinami in mestnimi stanovanjskimi skladi. Taki projekti so in bodo pomembni za našo družbo in hkrati za vse državljane, saj si bodo zaradi dostopnih najemnin stanovanja lahko tudi privoščili. Vsi pa vemo, da so najemnine veliko stanovanj, ki se oddajajo na različnih portalih in zasebno, pretirane. Mladi si težko privoščijo svoje stanovanje.
Tudi za najem. Povsem drugače je bilo pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Zdaj pa so se cene nepremičnin in najemnine bliskovito zvišale. Mnogi se sprašujejo, zakaj vse več mladih ostaja doma oziroma se niso zmožni osamosvojiti. Odgovor je jasen. Dejstvo je, da so njihove bivanjske razmere odvisne od njihovih staršev. Z drugimi besedami to pomeni, da imajo dostop do stanovanj ali hiš tisti iz premožnejših družin. Če imajo mladi povprečno plačo, je težko, tako za najemnino kot nakup stanovanja.
V Ljubljani cene stanovanj znašajo nekaj tisoč evrov za kvadratni meter, za najem »spodobnega« stanovanja je gotovo treba odšteti veliko več kot 500 evrov in poravnati tudi mesečne položnice. To je vse prej kot lahko. S stanovanji v soseskah po vsej državi, ki jih gradimo, pa bodo mladi in starejši imeli več možnosti in priložnosti. Poudarim lahko, da to, kar delamo, ni le pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. Veliko več od tega. Gre predvsem za to, da bomo ta stanovanja lahko namenili tistim, ki si drugih stanovanj pravzaprav ne morejo privoščiti ali pa si tudi ne želijo lastniških stanovanj.
Na enem mestu bo na razpolago vse
Veseli me, da bo vse več mladih, ljudi srednjih let in starejših lažje prišlo do stanovanj in da bodo imeli na enem mestu na voljo vse. To je nekaj čudovitega. Si zamislite, da živite v zelo kakovostnem stanovanju z nizkimi stroški, z zeleno okolico, z urejenim prometom v soseski, le nekaj korakov stran pa imate še trgovino, lokal, center za aktivnosti ali dom upokojencev. Tako rekoč, vse imate v bližini. Kakovost bivanja s takšnimi stanovanji se bo zvišala. In vsi tisti, ki bodo imeli električni avtomobil, ga bodo lahko brezskrbno na električnih polnilnicah v sklopu soseske polnili, po tem, ko bodo prišli popoldne iz službe ali pa ob koncu tedna, preden bodo šli na izlet. Takoj »podpišem«, z veseljem bi živel v takšni soseski.
***
Mag. Črtomir Remec je direktor Stanovanjskega sklada RS.
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji