Slovenski zavarovanci si zaslužijo lastno zavarovalnico

Pred 60 leti sem kot kurir in telefonist Skupne zavarovalnice za okraj Maribor vstopil svet zavarovalništva, ki me je osvojil s svojo specifično filozofijo pogleda na skupno življenje ljudi v družbi. Zavarovalništvo je ena od redkih strokovnih področij, ki zahteva neverjetno široka in poglobljena družboslovna, tehnična, filozofska, pravna in druga znanja.

Že stoletja velja rek, da je zavarovalnica hiša tisočerih poklicev. To me je pritegnilo, da sem večino svojega strokovnega izobraževanja in poklicnega dela posvetil zavarovalnim vprašanjem. Imel sem srečo, da mi je uspelo na področju zavarovalništva vplivati na delo zavarovalnic v nekdanji SFRJ in uresničiti idejo ustanovitve prve zasebne zavarovalnice v socializmu, kar pa je bilo takrat v svetovnih socialistično organiziranih državah za socializem nepredstavljivo.

Malo je znano, da so bili temelji zavarovanja postavljeni že v Hamurabijevem zakoniku v 18. stol. pr. n. št. Bistveno za zavarovalništvo je vzajemno združevanje ljudi glede varovanja pred izgubo premoženja zaradi nepričakovanih in nepredvidljivih škodnih dogodkov. Ideja vzajemnosti je tudi zdaj prisotna na področju zavarovalništva, vendar le kot tehnično sredstvo, da se zavarovalništvo opravlja kot pridobitna gospodarska dejavnost, vendar ne za zavarovance, ampak za imetnike in organizatorje zavarovalne dejavnosti.

Stoletja se je zavarovalništvo izvajalo izključno po načelu vzajemnosti med ogroženimi zavarovanci in šele zadnjih dvesto let se ta ideja »zlorablja« za ustvarjanje dobička v obliki organiziranja zavarovalne dejavnosti v obliki ustanavljanja delniških zavarovalnih družb. V sodobnem svetu zavarovanci ugotavljajo, da gre na tem področju za prefinjen prikrit način izkoriščanja potrebe po zagotavljanju varstva pred nepredvidljivimi in škodljivimi dogodki ter se zato spet vračajo k organiziranju zavarovalnega varstva v obliki vzajemnih zavarovalnih družb.

V 90. letih preteklega stoletja sem dal pobudo in izdelal osnovna izhodišča za ustanovitev sedanje Vzajemne, d. v. z., ki v zasnovi v pobudi ni bila namenjena izključno izvajanju le dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, kot je bilo opredeljeno z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-C) leta 1998.

Vzajemna, d. v. z., je bila ustanovljena 1. 11. 1999. Je neprofitna zavarovalnica. Ustanovljena je bila kot vzajemna družba, zato deluje skladno z načelom vzajemnosti, vzajemne skrbi za sočloveka.

Določena skupina finančnih strokovnjakov je leta 2006 imela namen Vzajemno spremeniti v delniško družbo, zavarovanci bi za članstvo sprejeli približno dva evra, Vzajemna pa bi izdala delnice, ki bi bile drugi dan na trgu vredne okoli sto evrov. Bil sem prvi, ki sem v časniku Finance nasprotoval predvidenemu preoblikovanju, kar je bilo pozneje z zakonom tudi preprečeno.

Prejel sem predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d. v. z., ki ga je vlada predložila državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem zakonodajnem postopku. Predlog predvideva statusno preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo, ki naj bi se izvedlo po samem zakonu (ex lege), kar pomeni, da za takšno statusno preoblikovanje ni potrebna odločitev skupščine Vzajemne, prav tako pa ne druge aktivnosti, kot jih predvidevata zakonodaja in statut Vzajemne.

Gre za en poskus demutualizacije (proces spremembe vzajemne zavarovalnice v delniško družbo, op. ur.), kot je to bilo predvideno leta 2006, s tem da je zdaj namesto skupine elitnih finančnih strokovnjakov to vlogo nosilca predlagatelja prevzela vlada. Dejstvo, da je ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nima nobene zveze z nujnostjo preoblikovanja, temveč je le formalni povod za dobro premišljeno oškodovanje zavarovancev.

Ne smemo pozabiti, da je položaj zavarovanca v sistemu vzajemne zavarovalnice precej ugodnejši kot v delniških zavarovalnicah. Razlika je v tem, da se presežek oziroma dobiček v vzajemni zavarovalnici nikoli ne izplačuje nobenemu in se v celoti odvaja v rezerve oziroma se uporabi za znižanje premij oziroma za koristi, ki so enake in skupne za vse člane. V vzajemni zavarovalnici so člani lastniki zavarovalnice in odločajo o vseh vprašanjih poslovanja. V delniških družbah zavarovanci, ki nimajo delnic, nimajo nobene besede v zavarovalnici in prav tako nobene pravice do dobička, ki pripada izključno delničarjem, ki pogosto sploh nimajo nobene veze z zavarovalništvom oziroma niso niti zavarovanci.

Vzajemna zavarovalnica je oblika, ki zavarovancu omogoča, da se uveljavi kot zavarovanec, koristi, ki jo ustvari zavarovalnica, pa mu posredno neposredno pripadajo, vendar ne v obliki izplačila dividend.

Predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne vsebuje veliko zelo spornih pravnih vprašanj, ne samo z vidika zavarovalnega, temveč tudi statusnega prava. Problematično je predvsem to, da bo zakon posegal v samostojno pravno osebo in odvzel pravice članom zavarovancem, da odločajo o vseh zadevah upravljanja, poslovanja, obstoja in prenehanja njihove zavarovalnice. Gre za grob poseg politike v statusno pravo, kot da več sto tisoč zavarovancev ni sposobnih odločati o svoji zavarovalnici. Zavarovanci gotovo ne bi nikoli sprejeli sklepa o preoblikovanju, ki bi omogočilo določeni skupini špekulantov polastiti se enormno vrednega premoženja v obliki že dobro organizirane zavarovalnice, kajti vrednost zavarovalnice je njihova organizacija poslovanja in njen portfelj na trgu.

Zavarovanci Vzajemne bodo oškodovani, saj nima članstvo v Vzajemni na trgu nobene vrednosti. S spremembo Vzajemne v delniško družbo bodo člani sicer lahko dobili delnice, vendar bodo te imele enako usodo, kot so jo imeli certifikati v lastninjenju družbenega premoženja.

Kljub sodobnemu trendu v svetu, da se zavarovanci organizirajo kot vzajemne zavarovalnice, se v Sloveniji ta vrsta izrinja iz pravnega sistema in se pripravlja podlaga za izvedbo lastninjenja po že znanem obrazcu, ki ga dobro poznamo iz preteklosti.

Že pred mesecem sem vodstvu Vzajemne posredoval predlog, na katerega nikoli nisem dobil nobenega odgovora, da je nujno treba preprečiti preoblikovanje, ki se predvideva po omenjenem predlogu.

Skratka, Vzajemna bi se morala preoblikovati v delniško družbo, vendar se delnice ne smejo pojaviti na trgu, ampak jih mora v celoti prevzeti društvo zavarovancev in s statutom društva (ali zakonom) prepovedati prodajo delnic. Člani društva (torej pravne osebe) so izključno zavarovanci, društvo pa je lastnik vseh delnic, ki se nikoli ne smejo nikomur prodati. Društvo upravlja zavarovalnico kot edini delničar in društvu pripada dobiček zavarovalnice.

Ker društvo po zakonu o društvih ne sme deliti dobička članov, ga mora vlagati nazaj v zavarovalnico, bodisi v rezerve bodisi v znižanje premije oziroma povečevanja zavarovalnega kritja. Dobiček torej ostaja vedno v funkciji zavarovalnice in seveda zavarovancev. Pri opisanem modelu preoblikovanja Vzajemne je treba primarno iz dobička vrniti ustanovni vložek Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je bil vložen v ustanovitev Vzajemne leta 1999. O tem se sklene posebna pogodba med društvom zavarovancev in omenjenim zavodom.

Omenjeni model preoblikovanja izpolnjuje primarni interes slovenskih malih zavarovancev, saj si to zaslužijo in tudi znajo varovati svoje interese brez vpliva politike in struktur, ki ponovno želijo okrog prenesti zavarovance.

Opisani model preoblikovanja ni »kabinetna« ideja senilnega profesorja, kot mi je to sporočil strokovnjak iz ene od zavarovalnic, ker sem sodeloval pri oblikovanju tega modela v Avstriji pred leti in ta zelo dobro deluje v praksi.

***

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.