Življenje, posvečeno antifašizmu in državljanskim pravicam

V 105. letu starosti je v Torinu umrl Bruno Segre, partizan, odvetnik, zagovornik svobode in demokracije, ki je bil priča grozot rasnih zakonov in preganjanja nacistično-fašistične diktature. Preminil je mirno na svojem domu na dan spomina na holokavst, ki je zanj pomenil »zavest, spomin in hvaležnost«. Bil je protagonist upora, nosilec državljanskih pravic in interesov najšibkejših, manjšin vseh barv in veroizpovedi, je konec tedna zapisala torinska Stampa. Po vojni je postal tudi velika osebnost v svetu novinarstva.

Rodil se je v Torinu, kjer je med letoma 1937 in 1940 obiskoval univerzo kot študent Luigija Einaudija in diplomiral iz prava. Zaradi rasnih zakonov kot sin Juda ni smel opravljati odvetniškega poklica. Leta 1942 je bil aretiran, medtem ko so njegovega očeta internirali v Abrucih, po treh mesecih zapora se je pridružil odporniškim silam, kjer je bil znan kot partizan Elio. Leta 1944 ga je aretirala republikanska garda in zaprli so v zloglasno vojašnico Via Asti.

Tudi po vojni

Po vojni je postal novinar pri liberalnem dnevniku L'Opinione, kjer se je spoznal z De Gasperijem, Calamandrejem, Parrijem, nato je bil urednik pri socialdemokratskem Mondo Nuovo. Leta 1948 se je vrnil v odvetniški poklic in bil eden najbolj vnetih zagovornikov referenduma o razvezi zakonske zveze in občinski svetnik socialistov. Iz stranke je izstopil s prihodom Craxija za sekretarja. Bil je tudi predsednik torinske pokrajinske antifašistične federacije Associazione Nazionale Perseguitati Politici Italiani Antifascisti in častni predsednik zveze Associazione Nazionale del Libero Pensiero Giordano Bruno.

Svojo protifašistično angažiranost ­­in boj za sekularizem in državljanske pravice je nadaljeval po vojni. Med drugim kot ustvarjalec mesečne revije L'Incontro z uredniško linijo, ki je nasprotovala verski nestrpnosti in rasizmu. Rad je govoril, da so njegove »ideje pacifizma in zaščite državljanskih pravic v obrambi pred antisemitizmom in rasizmom našle dobro podporo v tem časopisu«.

Ko so avgusta mediji pomotoma objavili vest o njegovi smrti, ker so ga zamenjali z nekom drugim, se je smejal. Na lažno novico se je odzval ironično: »Vsaj petkrat sem tvegal smrt, vendar je bila ta najbolj neverjetna.«