Pred dnevi je odjeknila novica, da so se marca lani pri ugledni reviji Forbes močno zmotili pri razglasitvi slavne princese družbenih omrežij Kylie Jenner za najmlajšo dolarsko milijarderko v zgodovini, ki si je sama ustvarila bogastvo. To je »postala« s kozmetičnimi izdelki pri 21 letih in tako prehitela celo ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga, ki se je do prve milijarde dokopal pri 23. Revija jo je izbrala za naslovno junakinjo seznama največjih »samoustvarjenih« bogatašinj predlanskim, zdaj jo je z lestvice izbrisala. Kako so se pri Forbesu lahko tako zmotili?

Novinarja Forbesa Chase Peterson-Withorn in Madeline Berg sta v članku z naslovom Inside Kylie Jenner's web of lies – and why she's no longer a billionaire (Mreža laži Kylie Jenner – in zakaj ni več milijarderka) podrobneje razdelala celotno zgodbo.

Do novih ugotovitev o bolj realnem premoženju 22-letne globalne vplivnice so jih po mesecih proučevanja pripeljale bilance kozmetičnega giganta Coty, ki je novembra napovedal in januarja izpeljal nakup večinskega deleža v družbi Kylie Cosmetics. Pokazale so, da je njen posel precej manjši in manj donosen, kakor je družina Kardashian-Jenner več let zavajala kozmetično industrijo in medije, tudi Forbes.

Čeprav so novinarje Forbesa vabili v svoje vile in računovodske pisarne, so najverjetneje prikazovali potvorjene davčne prijave, o uspešnosti posla pa očitno lagali že od leta 2016. Kylie Jenner, najmlajša od petih (pol)sester klana Kardashian-Jenner, je pripisovala svoj poslovni uspeh moči družbenih omrežij, čemur ni bilo težko verjeti, saj je zveste sledilce, štete v milijonih, imela, še preden je zagnala posel z ličili. A tudi tega je pognala laž o njenih ustnicah.



Čeprav so tabloidi zaznali, da so se ji leta 2014 ustnice večkrat povečale, je vztrajala, da je tako spremembo mogoče pripisati dobrim ličilom. Maja naslednje leto je le priznala, da si jih je povečala z vbrizgavanjem polnil, potem pa novembra vložila denar – 250.000 dolarjev naj bi zaslužila kot model, z oglaševanjem in nastopi v resničnostnem šovu Kardashianovi – v 15.000 kompletov šmink ter jih ob pomoči družabnih omrežij v hipu razprodala.

Februarja 2016 jih je v spletno prodajo poslala pol milijona v različnih odtenkih in ponudbo razširila še na druga ličila. Prodaja naj bi, tako so zatrjevali Jennerjevi in tako so njihove trditve povzemali mnogi, tudi resni mediji, v samo letu in pol dosegla kar 420 milijonov dolarjev.
 

Coty plačal preveč?

Prvi dvomi, da Kylie Jenner ni milijarderka, so se pojavili, ko je 116 let staro kozmetično podjetje Coty, družba z 8,6 milijarde dolarjev prihodkov, ki med drugim proizvaja parfume in izdelke tudi za (prestižne) modne hiše, napovedalo, da bo za 600 milijonov kupilo 51-odstotni delež Kylie Cosmetics.

Podjetje, ki naj bi Coty posodobilo in mu prineslo rast, je bilo lani ocenjeno na 1,2 milijarde dolarjev. Analitiki so bili skeptični, češ da je to veliko preveč za znamko, ki bi se lahko izkazala za modno muho. Nekateri so opozarjali na tveganje, kako so pri Cotyju lahko prepričani, da bo Kylie Jenner tudi v prihodnje enako zavzeto promovirala posel.

Potem so bili tu še finančniki Kylie Jenner: po razkritju Cotyja so prihodki znamke Kylie Cosmetics 12 mesecev pred pogodbo dosegali le 177 milijonov dolarjev, torej veliko manj od ocen oziroma prikazovanja ustanoviteljice. Lanska prodaja da se je v primerjavi z letom prej povečala za 40 odstotkov, torej je leta 2018 prinesla le 125 milijonov, in ne 360, kakor so Jennerjevi prikazovali Forbesu.

Če je družba Kylie Cosmetics leta 2018 ustvarila 125 milijonov dolarjev prodaje, kako je je lahko leto prej 330 milijonov, leta 2016 pa 307 milijonov (kolikor naj bi pisalo v davčni prijavi). To bi pomenilo, da je v enem samem letu posel upadel za več kot polovico.
 

Cotyjev delež danes še manj vreden

Danes je družba vredna še manj kot novembra lani zaradi gospodarskih posledic pandemije koronavirusa. Vrednost deleža, ki ga je kupil Coty, je od sklenitve posla po oceni Forbesa padla za več kot 60 odstotkov, premoženje Kylie Jenner pa je manjše od 900 milijonov dolarjev.

Ta se je po izbrisu s seznama milijarderk na twitterju oglasila z besedami, da zgodba temelji na »celi vrsti netočnih navedb in nedokazanem sklepanju«. »Kar šele zdaj dojemam. Mislila sem, da je to ugledna medijska hiša.« Dodala je še, da nikoli ni zaprosila za noben naziv ali skušala lagati.

Njen odvetnik Michael Kump je za revijo People izjavil: »Obsodbe, da so Kylie in njeni računovodje poneverili davčne prijave, so brez dvoma napačne. Zahtevamo, da Forbes nemudoma javno prekliče to in druge navedbe. Žalostno je, da so naložili trem novinarjem, da proučijo posledice koronavirusa na Kyliejino premoženje. Tega ne bi pričakovali niti od tabloida v supermarketu, kaj šele od Forbesa.«

Na to so jim pri Forbesu odgovorili, da njihovo podrobno poročanje »temelji na novih dokumentih, ki so razkrili očitno neskladje med zasebnimi informacijami, ki so jih Jennerjevi podali novinarjem, in javno dostopnimi informacijami delničarjev. Naši novinarji so zaznali netočnosti in nato preiskovali več mesecev, da bi prišli dejstvom do dna. Odvetniku tako predlagamo, da še enkrat prebere članek.«
 

Umiki tudi s slovenske lestvice

»Izbris Kylie Jenner z lestvice je posledica ocenjevanja na podlagi informacij, ki jih javnosti sporočajo lastniki družb, ne pa revidiranih izkazov. To ne more biti enako zanesljivo, sploh ker nekateri premožni podatke o poslovanju svojih družb tako ali drugače skrijejo, razkrijejo pa le tiste podatke, ki jih želijo. Ne zgodi se prav pogosto, da bi posamezniki o poslovanju celo lagali. Ocenjevalci so bili – tako kot vsa javnost – zavedeni, tako pa je bila ocena premoženja napihnjena,« povzema tudi Jure Ugovšek, urednik edicije Manager, ki pripravlja lestvico 100 najbogatejših Slovencev.

Dodal je, da so pri sestavljanju takšnih lestvic lahko še tako previdni, pa se takim razpletom ne da popolnoma izogniti. »To je čar ocenjevanja na podlagi pomanjkljivih informacij, naloga pripravljavcev lestvic premoženja pa je, da vselej jasno zapišemo, katere ocene temeljijo na trdnih in katere na majavih temeljih,« je povedal.



Tudi z lestvice najbogatejših Slovencev, ki jo pripravljajo od leta 2007, so že marsikoga umaknili. »Denimo Danijelo Rakovič, finančno zaupnico in slamnato lastnico pozneje propadlega pivovarskega imperija Boška Šrota. Izkazalo se je namreč, kar smo ves čas domnevali, da je dejanski lastnik Šrot, Rakovičeva pa boljkone samo podpisnica dokumentov. Premoženje se je pozneje sesedlo pod bremenom dolgov, dileme, koga uvrstiti na lestvico, pa ni bilo več.«

Nekoliko drugačna je zgodba Darka Horvata, ki se je zaradi premoženja, pridobljenega s certifikatsko privatizacijo, na prvi Managerjevi lestvici 100 najbogatejših leta 2007 uvrstil na drugo mesto s 190 milijoni evrov ocenjenega premoženja. Z leti je vse znane deleže družb prodal, sled za kupninami se je izgubila, in tako so leta 2015 sklenili, da je neznank za oceno premoženja preveč, in ga z lestvice umaknili.

»Toda Darko Horvat je po vsej verjetnosti še vedno eden najbogatejših Slovencev, saj izkušenemu finančnemu mačku pripisujemo, da je znal vsaj vzdrževati vrednost svojega premoženja. A ravno po takšnih primerih se naša lestvica nekoliko razlikuje od Forbesove. Iščemo oprijemljive podatke, kadar jih ni na voljo, pa se ne zadovoljimo z lastnimi ocenami čez palec. Temelj lestvice so tako vrednotenje uspešnih podjetij v slovenski lasti ter podatki o kupninah. Glavnino Forbesove lestvice prav tako predstavljajo vrednotenja družb v lasti premožnih posameznikov – bodisi na borzi ali na podlagi ocen analitikov Forbesa. So pa pri Forbesu v nekaterih primerih nekoliko bolj kreativni. Tako so leta 2009 na lestvico milijarderjev uvrstili razvpitega trgovca z mamili Joaquina Guzmana, znanega po vzdevku El Chapo, kar se zdi kar pogumna poteza, upoštevajoč, koliko truda je mehiški kartel namenil skrivanju premoženja,« je še poudaril sogovornik.