Zadnji plesni koraki pred maturo

Letošnji maturanti, lahko bi jim rekli tudi srečni dobitniki ulične četvorke po dveh letih premora, so točno opoldne na Kongresnem trgu v Ljubljani ter ulicah še 16 slovenskih in nekaterih evropskih mest odplesali zadnje takte srednje šole pred zrelostnim izpitom. Tokratna četvorka, ki jo tradicionalno pripravlja Plesna zveza Slovenije, je slavila že dvajseto obletnico, in kot je bilo mogoče sklepati iz pogovorov z mladimi, ta zanje skupaj z maturantskim plesom še vedno predstavlja pravi zaključek srednješolskih dni.

Veliko veselje pred finišem srednje šole. FOTO: Jure Eržen/Delo

S Plesno zvezo Slovenije so se v preteklih letih dijaki že odvrteli do treh rekordov, zapisanih v Guinnessovo knjigo. V zadnjem iz leta 2011 je imela ulična četvorka kar 33.202 udeleženca in še vedno velja za največje število simultano plešočih v četvorki. Ta množična prireditev, ki je vsako leto v središča mest pritegnila srednješolce, ima tudi nekaj zgodovine peripetij in nesoglasij med različnimi organizatorji, zadnjo, leta 2019, je v Ljubljani zaznamovala slaba volja zaradi zaračunavanja udeležbe.

Letos so se morebitnemu razburjenju zaradi tega izognili tako, da je bila uradni organizator dogodka, tokrat imenovanega Parada ljubljanskih maturantov 2022, Dijaška skupnost Ljubljana, ki sodi pod okrilje tukajšnje študentske organizacije, udeležba pa je bila brezplačna.

Slovo od srednje šole

Maturanti, oblečeni v bele in zelene majice, tokrat niso niti lovili rekordov niti se niso ukvarjali z zapleti, ki so v preteklosti kazili to prireditev. Skupina dijakov iz ŠC PET (Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana) je korake četvorke tik pred začetkom prireditve še utrjevala. »Ker nismo imeli maturantskega plesa, se lahko vsaj tako podružimo in poslovimo,« je povedala 18-letna Klara. Ema in Juš sta prevzela vlogo učiteljev, dekleta iz skupine so veselo sledila, četudi koraki še niso bili čisto umerjeni.

Tako maturanti že dvajset let plešejo ulično četvorko. FOTO: Jure Eržen/Delo

Le nekaj korakov naprej so bili za ples že pripravljeni Lea, Ana, Taša, Ožbej in Jakob z Vegove. Še vedno obremenjeni s tem, da sta dve generaciji pred njimi morali izpustiti zaključne zabave, kot sta maturantski ples in ulična četvorka za povrhu, so se veselili, ker se je normalnost vrnila vsaj pred njihovo maturo. »To mora biti na koncu, takšna je tradicija,« je vzkliknil Ožbej. Z odgovorom na vprašanje, ali so tudi na maturo tako dobro pripravljeni kot na ples, si tudi niso dolgo belili glave: »Saj je šele čez en teden!«

Ko so se mladi postrojili v kolone in napolnili Kongresni trg ter se je zaslišala znana Straussova melodija, se je okoli njih zgrnilo občinstvo ponosnih staršev, starih staršev in mimoidočih. Med njimi sta bili 66- in 67-letni Mojca Luthar in Ana Raubar, kakor sta se veselo predstavili. Ana Raubar je bila na prireditvi že mnogokrat; začela je s sinovoma, zdaj čaka, da bo čez pet let na vrsti vnukinja, je povedala. Prijateljica, ki je dobrovoljno poplesavala na trati v Parku Zvezda, ji je bila hvaležna, ker jo je povabila s seboj, da si je tokrat prvič ogledala tole poulično zabavo mladih.

V Kranju tudi sprevod

Kot je povedal Blaž Plazar, organizator iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, se je prireditve v glavnem mestu po številu razdeljenih majic sodeč udeležilo okoli 2500 dijakov. Tokrat so se za začetek omejili na Kongresni trg, ni pa izključeno, da se ne bodo prihodnje leto razširili, je razmišljal sogovornik, najpomembneje pa je, je dodal, da je prireditev za dijake brezplačna. »Po tem, kar smo videli, prireditev maturantom še vedno veliko pomeni.«

Glavna pijača na zabavi je bila voda. FOTO: Jure Eržen/Delo

Hkrati z maturanti iz Ljubljane so pod okriljem Plesne zveze Slovenije plesali še v Mariboru, Novi Gorici, Murski Soboti, Novem mestu, Velenju, Ajdovščini, Lendavi, Ljutomeru, Črnomlju, Mirni, Tolminu, Slovenskih Konjicah, Sežani, Šentjerneju, Litiji in Kranju, kjer so pripravili tudi tradicionalni maturantski sprevod po mestu. In plesali so zunaj meja Slovenije; na Slovaškem, v Srbiji, na Madžarskem, v Severni Makedoniji in Črni gori.