Vnovičen poskus ukinitve javnih natečajev?

Slovenski arhitekti že dlje časa opozarjajo – zdaj tudi s plakati po Ljubljani –, da utegne iz različnih zakonov izginiti obveznost javnih arhitekturnih natečajev. Zadnji poskus se zdi predlog zakona o debirokratizaciji, ki v zakonu o javnih naročilih predlaga njihovo ukinitev za večje javne investicije: za projektiranje objektov, katerih ocenjena vrednost presega 2,5 milijona evrov, ter za objekte za šport, rekreacijo in druge objekte za prosti čas, dražje od pol milijona evrov. Kaj to zares pomeni?

Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, poudarja, da so arhitekturni natečaji ovira pred nepremišljenimi posegi v prostor, pred razpisi s prirejenimi pogoji, pred sistemsko korupcijo. Njihova ukinitev bi zato bila korak nazaj, ne korak naprej, procesi odločanja pa umaknjeni izpred oči javnosti.



»Čeprav smo na vse to opozorili tudi v odprtem pismu poslancem in poslankam državnega zbora, nam žal še ni uspelo priti do pravega zagovornika ukinjanja na vladni strani,« je povedal. Predsednik strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič je za Delo odgovoril le, da je treba razburjenje arhitektov pripisati temu, da »vsak gleda skozi svoj žep« ter da je za predlog pristojno področno ministrstvo.

To je ministrstvo za okolje in prostor, na katerem odgovarjajo, da so s predlaganimi rešitvami seznanjeni in da pripravljajo nove rešitve v sklopu predloga gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora. »Natečaj kot tradicionalni instrument naročanja projektov vsekakor pripomore k bolj kakovostno urejenemu prostoru, zato bo tudi v prihodnje vključen v predpise s področja gradnje in urejanje prostora,« so poudarili v odgovoru.

Dodali pa so, da je »za kakovostno urejen prostor odgovoren vsak investitor – tako javni kot zasebni –, ki lahko vedno, ne glede na investicijo in obseg projekta, izbere natečaj kot pot do izbire najustreznejše rešitve, ki bo podlaga za kakovostno načrtovanje ali gradnjo ter gospodarno vodenje investicije.«

Kako vse skupaj pojasnjuje pravna stroka? Po besedah dr. Rajka Pirnata, profesorja z ljubljanske pravne fakultete, evropski predpisi o javnih naročilih dopuščajo arhitekturne natečaje in jih tudi delno urejajo, ne določajo pa, da bi bili obvezni v kateremkoli primeru.



»To je vprašanje, ki ga samostojno uredi naš zakonodajalec in pri tem tudi iz ustave ne izhaja kakšna obveznost, da bi za katerekoli projekte bila izvedba natečaja obvezna. Menim pa, da razumen investitor izvede natečaj pri večjem ali bolj arhitekturno zahtevnem projektu in da je za razvoj arhitekturne stroke pomembno, da za take projekte natečaji so. Ni pa za zakonodajalca nobene pravne zaveze, da jih uredi kot obvezne,« je bil jasen.
 

Boris Podrecca: zgledni Avstrija in Nemčija

Kako pa je v drugih evropskih državah? Po izkušnjah arhitekta in profesorja Borisa Podrecce iz osmih držav, kjer je gradil, so pravila najbolj urejena v Avstriji in Nemčiji. »Ravnati se je treba po evropskih pravilih, glede na investicijsko vrednost pa obstajajo tri kategorije. Natečaj je treba razpisati za projekte, dražje od 130.000 evrov, dražji od 5,35 milijona evrov pa morajo biti evropsko odprti. So pa mejne vrednosti investicij, ki zahtevajo natečaj, po Evropi precej elastična kategorija,« je povedal sogovornik z Dunaja.

V Italiji, denimo, vlada velik kaos. »Tudi če zmagaš na natečaju, to še ne pomeni, da boš tudi gradil, saj te lahko izrine nekdo, ki ponudi nižjo ceno. Natečaji v Italiji so zato zelo tvegani. Poleg tega imajo posamezne pokrajine še svoje predpise, zato nad vsem tem neredom protestirajo tudi italijanski arhitekti,« je povzel sogovornik.

Po njegovih besedah so natečaji nujni, še posebno za večje javne projekte od knjižnic do univerze pa tudi druge pomembnejše stavbe, saj kakovostne arhitekturne rešitve zagotavljajo tudi bolj kakovostno življenje. »Da bi bila ta kakovost objektivna, in ne pristranska, v natečajnih žirijah, ki ocenjujejo prispele rešitve, sedita najmanj eden ali dva arhitekta iz drugih držav. To preprečuje, da bi zmagali tisti, ki imajo prijateljske zvezi z odločevalci, župani in podobno,« je poudaril.

Evropska pravila na področju javnih naročil pa po izstopu iz EU ne veljajo več v Združenem kraljestvu. Veljavna zakonodaja zahteva izvedbo javnih arhitekturnih natečajev za projekte, ki se financirajo iz državne blagajne, če njihova vrednost presega vnaprej določen prag. Johnsonova vlada pa je prav pred kratkim pripravila celo nov oblikovalski kodeks, s katerim nameravajo preprečiti gradnjo »grdih« stavb.