Velikonočno jajce

Iskanje praizvora simbolike, povezane z (velikonočnim) jajcem, je podobno iskanju dlake v jajcu. Če smo zelo površni, lahko rečemo, da simbolizira plodnost, rojstvo, začetek življenja, stvarjenje – podrobnosti so odvisne od tega, v katero kulturo se poglobimo. Simbolizirano s krogom pomeni življenjski princip, razlaga vselej zanesljivi rešitelj, ko se lotevamo pisanja o praznikih, Damjan J. Ovsec.

Kozmično jajce, ki je že indoevropski simbol, predstavlja zametek in izvor vsega stvarstva, označuje popolno stanje nasprotij, začetek in konec hkrati, v čemer ni težko prepoznati bistva številnih religij. Pri Kitajcih je imel svet, preden se je razdelil na nebo in zemljo, obliko kokošjega jajca, Egipčani so menili, da se je iz kozmičnega jajca izvalil sončni bog Ra (od njih so si idejo izposodili Grki), v zoroastrskem nauku naj bi bilo nebo ustvarjeno v obliki jajca iz svetleče kovine, nekatera ljudstva v Oceaniji menda verjamejo, da se je prvi človek izvalil iz ptičjega jajca …


 

Pirhi, remenke, pisanice

V krščanski ikonografiji jajce simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa, ponovno rojstvo in upanje; ponazarja prazno grobnico, iz katere je vstal v novo življenje. Da bi ponazorili Kristusovo kri, so jajca pred veliko nočjo od nekdaj barvali rdeče. Ta barva spet ni samo del krščanske tradicije, temveč številnih drugih. Perzija je menda že pred 4000 leti poznala tradicijo barvanja jajc; prav z rdečimi jajci je povezano praznovanje njihovega novega leta (nauruz), ki se začne s prvim pomladnim dnem oziroma z enakonočjem.

Da so bila prvotna velikonočna jajca rdeča, ponazarjajo tudi besede, ki jih v Sloveniji uporabljamo še danes, opozarja Ovsec, to so pirhi in remenice ali remenke. Izraz pirh je soroden s piros, kar madžarsko pomeni rdeča barva, v grščini ogenj. V remenicah pa se skriva stari prekmurski izraz rúmen, ki v resnici pomeni rdeč, nam še razloži Ovsec.

Da so Slovenci od nekdaj veliko dali na velikonočna jajca, nikakor ne le rdeča, pa navsezadnje kaže že to, da se uvrščajo belokranjske pisanice med najlepše okrašene v Evropi in so poleg prekmurskih remenic vpisane na seznam nesnovne dediščine.

V krščanski tradiciji je barvanje jajc povezano s 40-dnevnim postom, ki se sklene z veliko nočjo. Tu se moramo spet vrniti v preteklost, ko so dneve postenja jemali malo bolj resno in tako v tem času tudi niso jedli jajc. Zato so jih shranjevali, na koncu pa pobarvali in okrasili ter z njimi razveselili otročad, iz česar se je bržčas razvila navada obdarovanja. Prav tako so bila – zlasti za revne družine, ki si niso mogle privoščiti mesa – pomemben del praznične pojedine.
 

Iskanje pirhov

Poleg barve, ki simbolizira Kristusovo kri, so uporabljali tudi zeleno, simbol pomladi, do danes pa se je razpon barv in tehnik neobvladljivo razmahnil po svetovnem medmrežju. Sodobni čas je k nam prinesel tudi nekatere tuje navade, kot so trkljanje, ciljanje in najbolj priljubljeno iskanje velikonočnih jajc. Ta šega izhaja iz nemškega in angleškega okolja; natančnega izvora ni mogoče najti, le nekaj domnev, kot je ta, da je že Martin Luther prirejal igro, med katero so moški skrili pirhe, potem pa so jih otroci in ženske iskali.

Ko smo že pri Nemcih in šegah, ki izvirajo od tam, se hitro zapletemo v skrivnost velikonočnega zajca (Osterhase). Ta se je domnevno vzel iz nemškega poganskega mita, po katerem zajec, prispodoba boginje Eastre, znese pomladno, torej velikonočno jajce. In tako so zajci tisti, ki prinašajo velikonočna jajca – in nagrajujejo, kajpak, pridne otroke. Obstaja še vzporedna in sorodna razlaga, po kateri so zajci (znova) simbol plodnosti, saj se – »plodijo kot zajci« in ker samice za mladiče izdelajo ležišče, podobno gnezdu. V 19. stoletju so v Nemčiji zajčke začeli delati iz testa in oblivati s sladkim sirupom, potem pa so se pojavil čokoladni in se razrasli v globalno uspešnico.

Nemška navada skrivanja jajc se je v Anglijo prenesla tudi prek dvora, zlasti ljuba je bila menda kraljici Viktoriji (1819–1901). Kot otroku ji jo predstavila mati, ki je bila nemškega rodu. Sedmega aprila 1833 je 14-letna princesa v svoj dnevnik zapisala: »Mama je izdelala nekaj lepo poslikanih in okrašenih jajc, ki so jih potem iskali.« Kraljica Viktorija in princ Albert sta tradicijo nadaljevala tudi v svoji družini; Albert je bil odgovoren za skrivanje pirhov po palači, kar je kraljica še večkrat zabeležila v svoje dnevnike.
 

Melania gosti trkljanje jajc

Šega, ki so jo sicer poznali že v starih meščanskih družinah v Ljubljani, je zdaj sestavni del številnih družinskih srečanj in kajpak še številnejših komercialnih pobud. Poleg stikanja za jajci, skritimi na trati, v grmičevju ali v še neodkritih špranjah domačega stanovanja, je sicer le ena od iger, povezanih z veliko nočjo. Več kot 140 let dolgo tradicijo igre, ki ji pravijo kotaljenje oziroma trkljanje jajc in je prerasla v množično in težko pričakovano prireditev, ima Bela hiša.

Prvič so jo pripravili na velikonočni ponedeljek leta 1878 pod predsednikom Rutherfordom B. Hayesom; takrat je menda skupina mulcev pohajala pred hišo in upala, da bo lahko sodelovala pri igri, ki se je razvnela na tamkajšnji trati. Predsednik jih je opazil in varnostnikom ukazal, naj jih spustijo noter. Takrat začeto tradicijo so prekinili le v času prve in druge svetovne vojne ter med prenovo Bele hiše in z njo tudi tako imenovane južne trate, kamor vsako leto spustijo skupino dobro pripravljenih tekmovalcev.



Prireditvi so prve dame – gostiteljstvo je kajpak pripadlo predsednikovim soprogam – dodajale svoje posebnosti. Tako si je leta 1969 osebje na pobudo Pat Nixon nadelo maske Petra Zajca, leta 1981 sta si Nancy in Ronald Reagan namesto kokošjih jajc zamislila lesena s podpisi slavnih osebnosti, ki so si jih obiskovalci lahko nesli domov kot spominek. Leta 1998 so prireditev prvič predvajali v živo po spletu, zadnjih deset let prek spleta razdeljujejo tudi vstopnice. Prireditev, namenjena družinam z otroki do 13 let, je prerasla prvotno tekmovanje in vključuje še druge igre in dejavnosti, med njimi tudi iskanje velikonočnih jajc. Tokratna prva dama Melania Trump bo gostila že tretje trkljanje jajc, lani ji je pripadla celo jubilejna, 140. izvedba. Tudi letos se bo prireditve, ki bo na velikonočni ponedeljek, torej 22. aprila, udeležilo okoli 30.000 otrok in njihovih staršev.
 

Instagramovo jajce

Jajce ni navdihovalo le starodavnih ljudstev, ko so iskala odgovore o izvoru sveta in človeka, temveč je še vedno vir inspiracije. Njegovo obliko lahko zasledimo v modi, pohištvu, avtomobilski in drugi industriji.

Ponazarja preprostost, četudi v najbolj luksuzni obliki, kot je slovito jajce ruskega draguljarja Petra Carla Fabergéja.

Kakšno moč lahko ima preprosto jajce, pa se je navsezadnje pokazalo, ko je dobilo na instagramu toliko sledilcev, da je zasenčilo celo eno izmed najbogatejših in najvplivnejših zvezdnic, Kylie Jenner.