Tisti dnevi v mesecu, zaradi katerih so ženske finančno prikrajšane

Ene ob dvanajstih najstnic ni bilo k pouku, ker ni imela dostopa do higienskih vložkov v času, ko je imela menstruacijo. Ta podatek je za nekaj trenutkov pritegnil pozornost svetovne javnosti, ko se je Nova Zelandija odločila, da bo uvedla brezplačne vložke in tampone na šolah in tako preprečila menstrualno revščino. Higienski izdelki, ki jih kupujejo ženske vsak mesec, so brezplačni le na Škotskem. Pri nas pred leti ni dobil podpore niti predlog, da bi jih prodajali po nižji davčni stopnji. Tudi zdaj problem, ki spravlja v neenak finančni položaj že tako deprivilegirani spol, ni del ne javnih ne političnih razprav.



Približno 40 let traja rodna doba, ko ženske vsak mesec kupujejo higienske izdelke za menstruacijo. Stroška, ki se nabere v tem obdobju, ni mogoče natančno izračunati, saj so obdobja krvavitev različno dolga, prav tako imajo izdelki različno ceno. Mesečni strošek tako lahko znaša od pet do deset evrov, lahko se zniža ob uporabi pralnih vložkov ali menstrualnih posodic, pri katerih pa so začetni stroški višji.

Če torej izračunamo zelo čez palec: deset evrov na mesec v 40 letih znaša okoli 4800 evrov. Obdobja nosečnosti stroškov ne zmanjšajo bistveno, saj so pripomočki za čas po porodu še precej dražji. V družinah s povprečnimi ali višjimi dohodki se morda ta znesek porazgubi med drugimi stroški, drugače je za ženske, ki se že sicer komaj prebijajo iz meseca v mesec.
 

Menstruacijo ima 1,8 milijarde prebivalstva

Začarani krog se vrti naprej, ko dekleta, ker si ne morejo privoščiti teh izdelkov, izostajajo od pouka. Na Novi Zelandiji so ugotovili, da je v takšni stiski eno dekle od dvanajstih, na Škotskem, ki je lani prva uvedla brezplačne menstrualne pripomočke, so v raziskavi med 2000 mladimi ženskami izvedeli, da si ena od štirih intervjuvank, ki obiskuje šolo ali fakulteto, težko kupi te izdelke. Okoli deset odstotkov deklet v Združenem kraljestvu si jih ne more privoščiti, zato izostajajo od pouka, zaradi česar se stigma veča.



Takšne so posledice v razvitem delu sveta, v nerazvitem so težave še večje zaradi nedostopnosti do ustreznih higienskih prostorov, je opozoril Unicef. »Vsak mesec ima menstruacijo približno 1,8 milijarde svetovne populacije. Milijoni deklet, žensk, transspolnih ljudi in ljudi, ki se ne identificirajo s spolom, v tem času ne more dostojno in zdravo poskrbeti zase,« so opozorili. Pandemija je marsikje še otežila dostop do higienskih pripomočkov.



»Mladi ne bi smeli izpuščati izobraževanja zaradi nečesa, kar je za polovico prebivalstva običajen del življenja,« je poudarila novozelandska premierka Jacinda Ardern, ko so se odločili, da bodo po uspešnem lanskem pilotnem programu program brezplačnih higienskih vložkov na šolah začeli izvajati junija. »Zagotavljanje brezplačnih higienskih izdelkov v šolah je eden od načinov, kako lahko vlada neposredno naslavlja revščino, pomaga povečati prisotnost v šolah ter pozitivno vpliva na blaginjo otrok,« je dejala. Davkoplačevalce bo ukrep po poročanju AFP stal 25 milijonov novozelandskih dolarjev (15 milijonov evrov).
 

Kako je pri nas?

Po odzivih iz Slovenije se zdi, kot da problema oziroma menstruacije in z njo povezanih stroškov ni. Nazadnje so se politiki s tem za kratek čas ubadali pred petimi leti, ko so zavrnili predlog za znižanje davčne stopnje z 22 na 9,5 odstotka. Tu se je, kot kaže, vse ustavilo. Na vprašanje, ali se kdo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje morda ukvarja z vprašanjem menstrualne revščine in morebitnimi predlogi za boljši dostop do higienskih pripomočkov, smo dobili odgovor, da nam na ta vprašanja ne morejo odgovoriti.



Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pojasnili, da države socialnoekonomske stiske rešujejo na različne načine. »V Sloveniji imamo za premagovanje revščine različne socialne transferje. Higienski izdelki za menstruacijo spadajo med osnovne in nujne higienske pripomočke in se zanje lahko nameni tudi redna ali izredna denarna socialna pomoč.« Dodali so, da bi minister Janez Cigler Kralj znižanje obdavčitve podprl, je pa to pristojnost ministrstva za finance, zato v to področje ne more posegati.
 

Razlog, vreden 2,2 milijona evrov

Na ministrstvu za finance so odgovorili, da razlog tiči v evropskih predpisih. »Seznam blaga in storitev, za katere se po zakonu o davku na dodano vrednost uporablja nižja, 9,5-odstotna, oziroma posebna nižja, 5-odstotna, davčna stopnja, je povzet po ureditvi iz priloge III k direktivi o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.« Ta ne določa, ali je posamezno blago oziroma storitev osnovna življenjska potrebščina, za katero se lahko uporabljajo nižje davčne stopnje, pač pa je seznam teh dobav rezultat kompromisa, doseženega v svetu EU.

Po tretji točki omenjene priloge III obstaja možnost dobave izdelkov za higiensko zaščito, vendar večina držav članic, vključno s Slovenijo, tega ne izkoristi. Dodali so, da je treba upoštevati tudi dosedanje izkušnje v primerih nižanja davčne stopnje za posamezne izdelke in storitve v Sloveniji. »Te kažejo, da se znižanje davčnih stopenj praviloma ne kaže v znižanju drobnoprodajnih cen teh izdelkov in posledični večji dostopnosti. Če bi drobnoprodajne cene ostale nespremenjene, bi bil tako zastavljen ukrep neučinkovit za spodbujanje potrošnje, kar je namen uvajanja nižjih davčnih stopenj.«

​

Kako bi bila prizadeta državna blagajna, če bi uvedli 9,5-odstotno davčno stopnjo za higienske izdelke za enkratno uporabo in trajnostne (pralni vložki in menstrualne skodelice)? Za slednje bi sprememba davčne stopnje pomenila približno 0,6 milijona evrov nižje prihodke od davka na dodano vrednost, za tiste za enkratno uporabo pa dodatnih 1,6 milijona evrov, skupaj torej 2,2 milijona evrov.
 

Pomoč v paketih za socialno šibke

Vse te številke so daleč od vsakdanjega življenja deklet in žensk. Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v pakete za socialno šibke družine poleg drugih higienskih pripomočkov dajo tudi po tri zavojčke higienskih vložkov, je povedala Maruša Kaučič Condé, čeprav to v družinah z več članicami ni dovolj. Dekleta in ženske iz revnih družin so, kot ugotavljajo na zvezi, prisiljene uporabljati tudi cenejše izdelke, ki so velikokrat slabše kakovosti, prikrajšane so pri ozaveščanju, denimo, o pomenu higiene in prehrane v času menstruacije, rabi ustreznih, morda tudi trajnostnih pripomočkov, tablet proti krčem in podobno.

Menstruacija je pogosto še vedno tabu: »Zelo pomembno je, če se starši z dekleti doma pogovarjajo o menstruaciji, zlasti če jo dobijo zelo zgodaj,« je poudarila sogovornica z ZPM Moste-Polje. Neredko dobijo prvo menstruacijo celo na letovanjih, takrat za prve higienske pripomočke poskrbijo mentorice.



Na omenjeni enoti ZPM večkrat slišijo tudi pritožbe žensk o zelo visoki ceni poporodnih vložkov in nadomestnega mleka za dojenčke. »Vsekakor bi morali razmišljati o rešitvi in dostopu do kakovostnih vložkov in drugih higienskih pripomočkov, ki jih ženske potrebujejo ne le med menstruacijo, ampak tudi po porodu,« je sklenila Maruša Kaučič Condé​.

Nataša Kajba Gorjup, dolgoletna vzgojiteljica v Dijaškem domu Celje, je le malokrat v svoji karieri doživela, da dekleta ne bi imela higienskih izdelkov za menstruacijo ali denarja zanje, če pa se je to že zgodilo, so ji vselej hitro priskočili na pomoč. V preteklosti so v posameznih primerih želele izostati od pouka, vendar predvsem zaradi bolečih in močnih menstruacij, v zadnjih letih je takih primerov zelo malo ali nič, saj imajo mnoga dekleta kontracepcijske tablete kot pomoč za uravnavanje ciklusa. Kljub temu meni, da bi morali biti menstrualni pripomočki neobdavčeni, prav tako bolj dostopni, denimo v avtomatih.
 

Preiti je treba k ekonomskim pravicam

Da je lahko nakup higienskih pripomočkov težko predstavljiv strošek za dekleta in žene, je opozorila tudi direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač. »Že če pogledamo podatke o revščini, vidimo, da živi pod njenim pragom več samozaposlenih žensk,« je navedla le enega od kazalnikov. Podatki statističnega urada kažejo, da je stopnja tveganja revščine pri ženskah 13-odstotna, pri moških pa 10,9-odstotna.

​

Zakaj cena higienskih pripomočkov torej ni na agendi? Darja Zaviršek, redna profesorica z ljubljanske fakultete za socialno delo, vidi razlog v tem, da na probleme in potrebe ljudi ne gledamo partikularno. »Dekleta, tudi moje študentke, ko govorijo o sebi, še vedno uporabljajo moško obliko: mi, socialni delavci, mi, pedagogi. Ljudi še iz obdobja socializma obravnavamo univerzalistično, kot da nimajo raznovrstnih potreb.«

Drugi razlog je, da so vložki skupaj z menstruacijo ponekod še tabu. Dobro se spomni, kako so se sredi devetdesetih let lotevali raziskav, ki naj bi odpravile zmotna prepričanja o škodljivosti menstruacije; o tem, kako so jo ženske skrivale pod različnimi imeni: »sem bolna«, »imam ta rdečo«, »prišla je teta Pehta« in podobno. Zdaj je treba, je dodala, od priznanja tega, da ženska v času menstruacije ni »kužna«, preiti k razmisleku o ekonomskih pravicah. »Če pogledamo stroške, ki jih imajo z menstrualnimi vložki, je evidentno, da so zaradi menstruacije finančno prikrajšane. Ženske se večkrat reducira na žensko naravo, a breme tega naj nosijo same.«