Spopad

Splošni razlagalni slovar je pri razlagi besede spopad enako skop kot pri večini samostalnikov, ki so nastali iz glagolov. Izvemo le, da gre za 'glagolnik od spopasti se'. Bolj gostobeseden je slovar pri tem glagolu, ki ima poleg osnovnega pomena – 'uporabiti silo drug proti drugemu' – še dva, navadno ekspresivna pomena: 'ostro, grobo, žaljivo nastopiti drug proti drugemu' in 'začeti reševati, odpravljati kaj težavnega, neprijetnega'. Vsi pomeni se ohranjajo tudi pri samostalniku spopad, kar se med drugim kaže v njegovih sopomenkah in besedah, s katerimi se druži v zveze.

Kadar gre za uporabo sile, je spopad lahko konflikt, boj, bitka, obračun; največkrat je oborožen, vojaški, silovit; oddahnemo si, ko pride do ustavitve ali vsaj prekinitve spopadov. Kadar gre za spopad posameznikov, lahko uporabimo dvoboj ali sočnejši ravs, pri političnem prerivanju pa tudi edini frazem s to besedo: spopad za stolček (denimo županski). Poročanje o tekmovalnih športih je polno vojne metaforike, tudi spopadov: nogometnih, med moštvi, za naslov prvaka, z nasprotnikom. Pri ostrem medsebojnem nastopanju se lahko zapletemo v besedni oziroma verbalni spopad, ki se enako kot fizični vname, izbruhne, redkeje ga še pravi čas preprečimo. Kadar odpravljamo kaj neprijetnega, pa je paleta težav res pisana: od individualnega spopada z utrujenostjo ali poraščenostjo do kolektivnega spopada s sušo, inflacijo ali stenicami.

Spopad bi v osnovnem pomenu lahko opredelili tudi kot preplet napada in obrambe. V povezavi z najnovejšo bližnjevzhodno grozo ti besedi pogosto slišimo, a v različnih zvezah. Kar je za ene napad, ki naleti na upravičeno obrambo, je za druge napad, ki naj bi bil najboljša obramba. Spopadi, ki sledijo v vsakem primeru, pa so za slehernike enaki: srditi, krvavi in nedoumljivi.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Tina Lengar Verovnik.