Prvi šolski dan pred 50 leti

Učno gradivo je bilo že takrat tema, o kateri so veliko razpravljali; pred začetkom šolskega leta 1973/1974 smo v Delu poročali, da so knjigarne slabo založene z učbeniki. Prav to je bilo tudi leto, ko so se lotevali reforme osnovnošolskega izobraževanja. »Z letošnjim šolskim letom, katerega začetek je pred durmi, uvajajo osnovne šole deloma reformiran učni pouk. Sprememba se najprej začenja v prvih štirih razredih, v prihodnjih letih pa bodo prišli na vrsto nadaljnji razredi. Glede na to, da se z letošnjo jesenjo lotevamo delne reforme osnovne šole, bi bilo pričakovati, da smo poskrbeli tudi za učbenike,« je pred začetkom šole poročalo Delo.

Starše bo gotovo zanimalo, kako smo letos poskrbeli za učbenike. Dovolj jih bo, še ta mesec bodo izšli tudi tisti, ki jih zdaj še ni na trgu, so leta 1978, ko je šolski prag prvič prestopilo približno 26.000 otrok, poročali s tiskovne konference. FOTO: Dokumentacija Dela 

Kot so ugotavljali dopisniki po Sloveniji, je bilo razlogov za takšne razmere več, med njimi je bil ta, da založbe niso imele pregleda nad potrebami, zato so se bale tiskati preveč gradiva. To je bil čas tako imenovane papirne krize, ki je sledila energetski, z njo se je spoprijemala vsa Evropa, nepripravljena na velikansko povpraševanje po papirju. Je pa bil to tudi čas, kot je mogoče sklepati iz zapisov, ko so začeli odkupovati stare učbenike in jih po ugodnejši ceni prodajati učencem, ki si novih niso mogli privoščiti, tudi na šolah so zbirali brezplačne učbenike za učence s slabšim gmotnim položajem. In že takrat je na dvorišču ljubljanskih Križank potekal sejem rabljenih šolskih knjig.

Učbeniki v knjigarnah so za marsikateri dijaški ali študentovski žep predragi. Včasih pa so celo boljše knjige, v katerih je bivši lastnik pripisal dopolnila, so o sejmu na prvi septembrski dan leta 1973 v ljubljanskih Križankah pisali v Delu. FOTO: Dokumentacija Dela 

Sicer pa o razmerah veliko pove zapis o razmerah na Ptuju: »Če bi sodili po razpoložljivih knjigah za sedmošolce, bi skoraj zapisali, da bi ti lahko ostali nekaj časa še doma, kajti zanje primanjkujejo zgodovinske, zemljepisne in kemijske knjige, pa tudi gospodinjstva ne bodo mogli prebirati iz knjige, ker je pač še ni.«

Pred začetkom novega šolskega leta je bilo mogoče prebrati tudi opozorila o varnosti šolarjev v prometu, zlasti prvošolčkov. »Doslej so jih na vsakem koraku, posebno še pri prečkanju ceste, spremljale budne oči staršev, vzgojiteljev, dedkov in babic. Sedaj se bodo v cestnem vrvežu znašli sami. Oziroma se bodo morali znajti! Ali jim lahko kaj pomagamo? Ne samo, da jim lahko pomagamo, moramo jim. Predvsem seveda starši in pa vsi tisti uporabniki cest, ki so tem malčkom najbolj nevarni – vozniki motornih vozil in še zlasti avtomobilisti,« so pisali v Delu.

Začetek pouka na ljubljanski osnovni šoli Ketteja in Murna konec sedemdesetih let. FOTO: Dokumentacija Dela 

Preštevanje prvošolčkov

Kljub nekaterim negotovostim pa je bil prvi šolski dan, kot je še danes, dan razigranosti in smeha v šolskih klopeh, opevanja šolskega zvonca. Preštevali so predvsem prvošolčke po posameznih delih Slovenije, se veselili novih šolskih stavb, a hkrati poudarjali, da šole potrebujejo tudi učitelje. Zaradi kadrovske stiske so zato ponekod pred tablo povabili že upokojene pedagoške delavce, težave so bile tudi z urejanjem prevoza.

Zapise o začetku šole so spremljala opozorila o varnosti predvsem najmlajših učencev. Žal pogosto opremljena s črno statistiko. FOTO: Dokumentacija Dela 

V tolminski občini, denimo, se za vse učence šolsko leto vendarle ni začelo pravočasno. »Pouk na Planoti se bo začel z enotedensko zamudo, ker še ni urejen prevoz učencev iz Ponikev in Pečin na Šentviško Goro. Podaljšane počitnice imajo tudi učenci v Gorenji Trebuši, kjer navzlic zagotovljenim 4000 dinarjem osebnega dohodka niso mogli dobiti učitelja. Če ga v tednu dni ne bodo našli, bodo učence vozili v 20 kilometrov oddaljeno šolo pri Mostu na Soči ali pa jih preselili v tolminski dijaški dom. V tolminski občini so zaprli še podružnični šoli v Krnu in v Idriji pri Bači, v idrijski pa šoli Čekovnik in Zavratec, povsod je izredno malo učencev, pa tudi učiteljev primanjkuje.«

Generacije otrok so naraščale, zato so šole opozarjale na pomanjkanje učiteljev in prostora. FOTO: Dokumentacija Dela 

V naslednjih letih so se prav tako vrstila opozorila v slogu: več učencev, manj učiteljev (leta 1977 so denimo ljubljanske šole poročale, da jim manjka 235 učiteljev), primanjkovalo je prostora, tudi razprave o kakovosti in dostopnosti učbenikov in drugega učnega gradiva se niso končale.

Kakih 220.000 osnovnošolcev in 60.000 dijakov je pred petimi desetletji v prvih dneh septembra začelo pouk v slovenskih šolah. FOTO: Dokumentacija Dela