Od stola za otroke z motnjo pozornosti do urbane pametne razsvetljave

Tudi Center za kreativnost je med epidemijo koronavirusa delovanje prestavil v virtualno okolje, še vedno je odprt javni razpis za nepovratna sredstva za razvoj inovativnih projektov in podjetij iz kreativnega in kulturnega sektorja ter spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom za to in prihodnje leto. Iztekel se bo osmi dan od dneva prenehanja ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni covid-19 oziroma najdlje do 1. julija 2020. Na lanski razpis, prvi te vrste pri nas, je prispelo kar 150 prijav, ministrstvo za kulturo pa jih je podprlo 30. Predstavljamo nekaj najbolj zanimivih.
 

Stol za otroke z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo, Staška Zupančič

Arhitektka Staška Zupančič je za otroke z motnjo pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnostjo oblikovala stol, ki omogoča gibanje nog in premikanje sedala ob mirovanju zgornjega dela telesa, kar izboljšuje zbranost in delovni spomin otrok s takšnimi težavami. Zamisel je prišla naključno, že leta 1999.

Med dodelavo scenografije za gledališko predstavo je enega od stolov visoko nad tlemi preizkusil njen sin. Ravno tedaj so se začele kazati njegove težave z osredotočenostjo, na sedežu pa je pisal naloge in se učil veliko hitreje. »Bilo je neverjetno! Enako je koristil tudi mojemu drugemu otroku z enakimi težavami,« je povedala. Prvi prototip so izdelali v Donarju, zelo izpopolnjenega pa v Stolu, a je podjetje propadlo.

»Zdaj ga skušamo ob pomoči strokovnjakov strojne fakultete razviti v prilagodljivega za vse telesne velikosti. Na filozofski in elektrotehniški fakulteti ter v sodelovanju z ljubljanskim svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše pa potekajo še testiranja 20 parov otrok; še z otroki, ki nimajo težav.«

Pol leta so stol uporabljale tudi tri različne skupine otrok, deček, denimo, ki je za običajno mizo pisal povsem nečitljivo in le z velikimi črkami, je za to pisal s pisanimi črkami – brez napak. Avtorica bi stol rada še estetsko izboljšala, do konca leta naj bi končali vse razvojne faze. »Si pa prizadevamo, da bi bil to stol na recept,« je še povedala.
 

Zvite pravljice, Inštitut za transmedijski dizajn (s partnerji po svetu)

Temelji mednarodnega projekta Zvite pravljice so iz leta 2014, ko je pisateljica in novinarka Renata Ažman med drugim v sodelovanju z Inštitutom za transmedijski dizajn (ITD) v okviru BIA 50 postavila razstavo Stigmarella: zgodba o deklici in čevlju. Ta je skrivala lastno travmo avtorice zaradi psihičnega nasilja in spolne zlorabe v družini, a govorila tudi o koncu bolečine zaradi osvobojene stigme.

Leto zatem si je vzela življenje, kar je po besedah Sare Božanić z ITD pripeljalo do spoznanja, da je treba otrokom in staršem približati družbene probleme igrivo in tehnološko napredno.

S finančno pomočjo različnih institucij so se lotili Zvitih pravljic. »Obrnili« so šest znanih, Grdega račka, Zlatolasko, Trnuljčico, Žabjega kralja, Kralja Midasa in Pepelko. Pepelka brez noge je postala vzorčni primer za preostalih pet, ki jih bodo ustvarili partnerji iz Hrvaške, Peruja, Nizozemske, Velike Britanije in Indije.

V didaktičnem smislu jih je razvila specialna pedagoginja Nina Cigüt, kot ustvarjalni proces pa Sara Božanić z otroki na delavnicah. Iz otroških ilustracij so oblikovalci ustvarili podobo pravljice, na delavnici zvoka z Matejem Končanom Keemarjem zvočno podlago, na tretji so se učili animacije. Zvite pravljice, ki naj bi bile na voljo tako v knjigi kot spletna risanka, so slikovito in prijazno izobraževalno orodje, tudi za učenje empatije, ljubezni in sprejemanja.
 

(Z)godbe Slovenije: krožni izleti, Urbana vrana

Glasba je ena od ključnih značilnosti butičnih kulturno-turističnih ogledov Ljubljana Urban Tour, ki jih pripravlja zavod Urbana vrana. V novem projektu (Z)godbe Slovenije: krožni izleti pa so predvideli raziskovanje krajev in pokrajin z vidika glasbene dediščine in sodobne glasbene ponudbe. Tako bodo marsikdaj zavili s poti v turistično manj obiskane kraje.

Slovenijo bodo predstavljali ne le skozi njene naravne lepote in kulinarično raznolikost, temveč tudi skozi bogato glasbeno dediščino. Izlete bodo vodili izvedenci za slovensko glasbeno umetnost, etnologijo, etnomuzikologijo in različne glasbene scene, izletniško dogajanje pa bo začinjeno z izvirno živo in posneto glasbo, izdelovanjem glasbil ter glasbeno dediščino od neandertalčeve piščali pa do Avsenikov. Izleti imajo doživljajski in interaktivni značaj, vse skupaj bo dopolnila tudi pristna domača kulinarika, vinarstvo in pivovarništvo.

Navezali so stike z več morebitnimi partnerji. Z nekaterimi sodelujejo že od prej, z drugimi so začeli v zadnjem času. »Projekt je zgodba v nastajanju, ki vključuje gostinske, vinogradniške, rokodelske in glasbene dejavnosti, zato je nabor partnerjev širok,« je dodal direktor zavoda dr. Gregor Bulc.
 

Magnetni polnilnik Xvida, podjetje Ledcom (s kreativnim podjetjem TAK kolektiv)

Potrditev ideje za magnetni polnilnik so pri ponudniku magnetnih ovitkov dobili kar od kupcev. »Omahovali smo zaradi višine investicije, ko smo našli možnost sofinanciranja, smo se odločili. Dodatna baterija ni nov izum, ponudbe je veliko, smo pa zlasti uporabnike iphonov želeli prepričati s svežo in všečno obliko. Najtežje je bilo določiti, kako velik naj bo polnilnik. Manjši je priročnejši, a je v njem manjša zaloga energije. Če je prevelik, je težji. Ubrali smo srednjo pot. Polnilnik zadostuje za eno polnitev baterije mobilnika,« je povedal ustanovitelj podjetja Uroš Čadež.

Izdelek so do končnih prototipov razvili v Ljubljani z oblikovalci iz studia TAK kolektiv ter elektroinženirji in strojnimi inženirji, s prototipom pa odpotovali k dosedanjim partnerjem na Kitajsko.

Polnilnik je na voljo le v črni barvi, saj so izdelki v različnih barvah velik finančni zalogaj. Vsako barvno različico je namreč treba naročiti v najmanj tisoč kosih. Poleg tega se nekatere barve prodajajo bolje kot druge. Prve primerke polnilnika Xvida so večinoma pokupili Američani in nekaj njihovih zvestih slovenskih kupcev.
 

Papir Notweed, društvo Trajna

Prvi papir iz japonskega dresnika, izdelan v mojstrski delavnici Vevče, so članice društva Re-generacija predstavile na razstavi v muzeju za arhitekturo in oblikovanje, naslednji korak je bil razvoj blagovne znamke Notweed pod okriljem društva Trajna, pripoveduje grafična oblikovalka Gaja Mežnarić Osole. »Rastline nabiramo na degradiranih območjih v Ljubljani, nato jih zmeljemo, skuhamo, s strojnim postopkom izdelamo papirne role in jih razrežemo na pole. Ker ne delamo s sodobnimi stroji, ima papir vedno nekoliko drugačno barvo in kakovost,« sta povedala z Andrejem Koruzo.

Papir Notweed je namenjen predvsem za likovna dela, poslovno-promocijski material, certifikate, priznanja, naslovnice pomembnih tiskovin in podobno. Namen projekta je spodbuditi alternativne načine pridobivanja celuloze in širiti navdušenje za trajnostno uporabo invazivnih rastlin. »Ponovno se moramo zavedeti dragocenosti materiala, navsezadnje je na papirju tiskan denar. Zmanjšati je treba njegovo porabo, zaradi podnebnih sprememb, onesnaženosti okolja in izumiranja vrst pa gozdovi ne bi smeli več padati za potrošni material, kot je papir.«
 

Sistem Bruma (Geolux), Geoenergetika

Lokalne skupnosti, upravljavci javnih površin in ustvarjalci povprašujejo po naprednih osvetlitvenih sistemih, ki bi pomagali oživiti javna središča. Tudi pri Geoenergetiki so ugotovili, da so sedanje rešitve pogosto estetsko dvomljive, tehnično manj dovršene in omejene pri dodatnih funkcijah, zato so razvili sistem osvetlitve Bruma, ki temelji na najsodobnejši led-tehnologiji in trajnostnih, ponovno uporabnih materialih. Namenjen je za zunanje osvetlitve parkov, sprehajalnih poti, mestnih trgov in drugih površin, pri katerih se pričakuje tudi posebno vzdušje. Med izdelavo prototipov so ugotovili, da je s prilagoditvami primeren tudi za osvetlitev notranjih prostorov, predvsem recepcij, konferenčnih dvoran in podobno.

Kot je povedal vodja projekta Irenej Jerič, se prednosti Brume med drugim kažejo v enostavnem nadzoru in ustvarjanju osvetlitvenih vzorcev ob pomoči pametnih naprav, svetila pa zmorejo posnemati ritem naravne svetlobe in simbolno tudi letnih časov. Največji izziv je bila integracija zapletenih osvetlitvenih in komunikacijskih tehnologij v svetlobne module. Projekt je v sklepni fazi razvoja testiranja prototipov v resničnem prostoru, proizvodnjo bodo začeli predvidoma v drugi polovici tega leta.