Novi Veliki egipčanski muzej

Odprtje Velikega egipčanskega muzeja v Gizi konec leta se le zdi uresničljiva napoved. Po zagotovilih pristojnih je muzej z največjo zbirko antikvitet ene same civilizacije na svetu (skoraj 50.000 predmetov) končan v več kot 90 odstotkih. V središču zanimanja množic turistov pa bo gotovo celotna, okoli 5000 enot velika zbirka najslavnejšega egipčanskega faraona Tutankamona, in to razstavljena tako, kot jo je leta 1922 odkril znameniti britanski arheolog Howard Carter.

Tik pred koncem preteklega leta so se s Tutankamonovo posmrtno masko, ki so jo pred vhodom v muzej izdelali kot mozaik iz več kot sedem tisoč lončkov za kavo, vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov, s tem pa so v navzočnosti visokih predstavnikov državnih institucij opomnili na pomen staroegipčanskih zakladov in turizma, pa tudi »največje in najprestižnejše kulturne stavbe na svetu«, kakor novi muzej opevajo v reviji Egypt Today.



Egiptovski minister za antikvitete Haled El Enani ga razglaša za darilo Egipta svetu, podobno kakor so pred petimi leti govorili ob odprtju obnovljenega, razširjenega in posodobljenega Sueškega prekopa. Odprl ga bo predsednik države Abdel Fatah al Sisi, slovesnega odprtja največjega muzeja ene same civilizacije na svetu, kakor se pri opisu omejuje zahodni tisk, pa naj bi se udeležili tako kralji, princese in predsedniki kot vodje mednarodnih organizacij in pomembneži z vseh koncev sveta. Kakorkoli že, Lonely Planet je Kairo letos uvrstil med deset mest, vrednih obiska, tako zaradi odprtja novega muzeja v zadnji četrtini leta kot zaradi novega bližnjega letališča Sphinx. Vstopnina je že določena. Za tujce bo 22 evrov, za domačine nekaj več kot tri evre, študentom pa bodo priznali 50-odstotni popust.


 

Kratka zgodovina – muzeja

Še pred odprtjem ima tudi muzej nekaj zgodovine. Leta 2002 so razpisali mednarodni natečaj, nanj je prispelo skoraj 1600 arhitekturnih rešitev z vsega sveta, leto zatem so predstavili zmagovalno, ki jo je zasnoval biro Heneghan Peng iz Irske, in leta 2006 začeli gradnjo. Muzej je veljal za projekt nečimrnosti samodržnega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, bil je del njegovega velikopoteznega načrta za Kairo 2050, ki ga je predstavil leta 2007 in je predvideval preselitev 7000 prebivalcev, da bi s širokim drevoredom povezali središče mesta s piramidami in turističnimi zanimivostmi, tudi novim muzejem. Ta naj bi prve obiskovalce sprejel že leta 2012, a je leto prej zavela arabska pomlad in gradbene stroje utišala za štiri leta. Ko so projekt vnovič zagnali ob pomoči japonskih posojil, se je zdelo, da bodo predlanskim že lahko gostili nad egipčansko preteklostjo navdušene množice. Kar pet milijonov na leto jih napovedujejo, muzej pa jih na dan zagotovo lahko sprejme 15.000.

A ne glede na to, da je bil muzej pred dvema letoma še gradbišče, oziroma prav zato, so se domislili še enega vira nabirke za ustanovo, za katero so zapravili že več kot 890 milijonov evrov. Manjšim skupinam so začeli ponujati voden ogled še nedokončanega muzeja za 221 evrov (na osebo). Ko se ga je novinarka CNN udeležila avgusta lani, je tam dan in noč delalo 7000 ljudi v treh izmenah, samo v restavratorsko-konservatorskem centru okoli 400. Kot je zapisala v reportaži, so tedaj restavrirali 42.000 predmetov, med njimi tudi Tutankamonove predmete iz tekstila, usnja in papirusa, čevlje in njegovo značilno oblačilo za okoli bokov.



Faraonova zbirka bo razstavljena v dveh dvoranah, na kar 7000 kvadratnih metrih. Obljubljajo, da bodo predmeti postavljeni tako, kot jih je leta 1922 našel britanski arheolog Howard Carter, ko je odkril njegovo grobnico. To, da jih je Carter skušal konservirati z voskom, je pustilo slabe posledice. Zdaj ko so ga odstranili s faraonovega vozu, so odkrili nove poslikave, ki prej niso bile vidne. Za njegovo posmrtno potovanje so izdelali tudi tri pogrebne postelje, in pri posnetku so odkrili, da je tisto, kar je s prostim očesom videti črno, v resnici egipčansko modra. Po poročanju CNN in drugih medijev Tutankamonova zbirka vsebuje 5000 enot, 2000 pa jih bo razstavljenih prvič (na strani muzeja pišejo, da je faraonu pripadalo 3500 predmetov). Eno od velikih pozlačenih krst so julija lani odpeljali iz Tutankamonove grobnice v Dolini kraljev v Luksorju prvič po njenem odkritju. Restavriranje krste je bilo zahteven poseg, saj je zelo krhka. Kot so pojasnjevali še septembra lani, naj bi delo trajalo osem ali devet mesecev.
 

Pozdrav Ramzesa II.

Območje Velikega egipčanskega muzeja je med piramidami v Gizi in Kairom, na meji med puščavsko planoto in dolino Nila, zato ga zaznamuje več ravni. Poslej bo novi dom za okoli sto tisoč najdb oziroma predmetov, mnoge so preselili iz prenatrpanega starega egiptovskega muzeja v neoklasicističnem slogu na trgu Tahrir v središču Kaira, ki so ga odprli leta 1902 in je doslej hranil največjo svetovno zbirko faraonskih antikvitet, med njimi tudi ikonično Tutankamonovo posmrtno zlato masko, odslej pa se bo osredotočal na umetnost. Veliko najdb bo v novem muzeju razstavljenih prvič, stalni razstavi je namenjenih 24.000 kvadratnih metrov. Na ogled bo tudi sončna ladja, ki so jo stari Egipčani pripravili za faraonovo posmrtno potovanje k sončnemu bogu Raju; doslej je bila razstavljena pri piramidah.



Vhodna fasada v steklu bo kot nekakšen odsev piramid, v atriju bo obiskovalce najprej pozdravil velikanski, 83-tonski in devet metrov visoki kip Ramzesa II., star 3200 let, po stopnišču pa bo razstavljenih še skoraj devetdeset velikih antikvitet. Na vrhu širokega stopnišča se bo obiskovalcem odprl panoramski pogled na piramide v Gizi, ki so od muzeja oddaljene le dva kilometra.

Muzej je del večjega kompleksa na kar 50 hektarjih, ki obsega še druge izobraževalne, kulturne in zabaviščne zmogljivosti, med drugim knjižnico, raziskovalno središče, restavratorske laboratorije, ki skupaj tvorijo eno največjih konservatorskih središč na svetu, muzej za otroke in muzej za obiskovalce s posebnimi potrebami, javni trg s trgovinami, kavarnami in restavracijami, muzejem na prostem ter več parki.

V enem bodo rasle botanične vrste iz obdobja starega Egipta, predvsem kmetijske, ki so bile močno odvisne in hkrati v harmoniji z redno poplavljajočim Nilom, drugi bo poklon tej reki in ga bo zaznamovala voda v različnih oblikah oziroma vodnjakih, Tempeljski vrt bo vrsta vrtov ob muzejskih galerijah, ki se bodo navezovali na vrtove ob grobnicah in templjih v starem Egiptu. Na tretji etaži konferenčne stavbe bo terasasti vrt, tu bo še peščeni park oziroma park peščenih sipin, od koder se bodo odpirali razgledi na Kairo, Gizo in muzejski kompleks.


 

V pričakovanju novih obiskovalcev

Kot navaja uradna stran muzeja, je projekt združil 14 gradbenih oziroma inženirskih podjetij iz Egipta, Irske, Anglije, Nizozemske, Avstrije in Kanade. Skupina 300 tujih in lokalnih strokovnjakov pa je razvijala različne oblikovalske rešitve. Inženirji zagotavljajo, da se bo izolirana betonska streha lahko upirala skrajnim razmeram v puščavi. Streha se utegne segreti celo do 70 stopinj Celzija, a kljub temu naj bi se notranjost ponašala s prijetnimi 23 stopinjami. Sonce bodo uporabili tudi v svoj prid: to bo prvi muzej v Egiptu, pri katerem bodo za pridobivanje elektrike izkoriščali sončno energijo.
V neposredni bližini obnavljajo tudi hotele in širijo ceste.

Po nekaterih napovedih naj bi Egipt letos obiskalo 15 milijonov ljudi oziroma toliko kot pred revolucijo pred desetletjem. Predlanskim so se pohvalili z 11,3 milijona obiskovalci, preteklo leto pa je med drugim zaznamovala majska eksplozija bombe prav v bližini novega muzeja, v kateri je bilo poškodovanih 17 turistov v avtobusu. Letalska družba British Airways je julija iz varnostnih razlogov za teden dni prekinila letalsko povezavo s Kairom. A kot so zapisali na spletni strani novega muzeja, naj bi odprtje muzeja pripeljalo 30 odstotkov več turistov, od česar bo imelo koristi tudi skoraj štirideset hotelov oziroma naj bi to zagotovilo 60.000 delovnih mest.