Nihče noče biti graščak v Vodnem gradu

Na današnjo javno dražbo, na kateri je Mestna občina Ptuj za pičlih 85.000 evrov še drugič poskusila prodati grad Ristovec, ni bilo nikogar. Pred tem tudi oglas na spletnem portalu Bolha, ki je ob temeljiti obnovi in dobri poslovni ideji v gradu obljubljal »realizacijo različnih dejavnosti«, očitno ni prepričal kupcev.



Naprodaj je bil trenutno prazen objekt na Belšakovi ulici 69 na Ptuju. Enonadstropna stavba meri približno 646 kvadratnih metrov, pripada ji še zemljišče v velikosti 4218 kvadratnih metrov. Nepremičnine so prodajali kot celoto, po načelu videno-kupljeno. Morebitni kupec bi moral upoštevati posebne pogoje, tudi javno dostopnost nepremičnin in brezplačno služnostno pravico občine v namene vzdrževanja. Grad Ristovec je od leta 1989 kulturni spomenik, od leta 2008 pa kulturni spomenik lokalnega pomena.

Na Mestni občini Ptuj so razkrili, da so se odločili za prodajo zaradi interesa za nakup: »Mestni svet je sklep o prodaji sprejel aprila. Prva javna dražba je bila izvedena 24. oktobra in je bila neuspešna, ker ni bilo prijavljenih dražiteljev. Na drugi javni dražbi je bila izhodiščna vrednost enaka in ni bila znižana.« Napovedali so, da bodo v upanju na čim hitrejšo prodajo nadaljevali postopek.

Gospodarstvo Ristovca je odcvetelo

Dvorec Ristovec v naselju Brstje pri Ptuju je v zgodovini imel veliko imen: Plechlov dvorec, Rosenau, Rüstenau in Češka pristava, domačini ga najpogosteje imenujejo kar Vodni grad. Je namreč v Sloveniji dokaj redek primer tako imenovanega vodnega dvorca, ki ga je nekoč obdajal ribnik, ki je zdaj izsušen.

Grad Ristovec so zgradili v 15. stoletju in ima pisano zgodovino lastništva. Pred drugo svetovno vojno je bil lastnik gradu in posesti ptujski trgovec Franc Hojnik, nato so posest nacionalizirali in v gradu uredili štiri stanovanja. Grad, ki se je zaradi cvetočega gospodarstva nekoč okitil z vzdevkom Rosenau, je danes zaradi nevzdrževanja le še senca svoje podobe iz zlatih časov. Koliko sredstev bi bilo treba nameniti za obnovo po navodilih strokovnjakov, ni znano, je pa jasno, da bi bila številka vrtoglava.

Grad, ki se je zaradi cvetočega gospodarstva nekoč okitil kar z vzdevkom Rosenau, je danes zaradi nevzdrževanja le še senca svoje podobe iz zlatih časov. FOTO: Tadej Regent

Usoda dveh ptujskih gradov negotova

Ali bi bilo za zapuščen in zanemarjen Ristovec bolje, da bi si ga lastila občina ali morda kdo drug, je težko reči. Po podatkih ministrstva za kulturo je bilo od osemdesetih let prejšnjega stoletja v celoti ali delno obnovljenih le 20 grajskih objektov v zasebni lasti.

Vendar tudi grajskim stavbam v javni lasti ne gre nič bolje, so pokazali podatki kulturnega ministrstva: »V času od petdesetih let 20. stoletja je bilo za potrebe muzejske ter gostinsko-turistične ponudbe obnovljenih 36 gradov, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti. Enajst grajskih objektov v lasti države je dobilo drugo funkcijo. Petnajst grajskih objektov v lasti države je bilo spremenjenih v javne ustanove.« V Sloveniji je sicer več sto gradov, dvorcev in graščin, nekateri izmed teh so le še ruševine.



Negotova je usoda še enega ptujskega gradu, Turnišča. Stavbo s pripadajočim parkom je Mestna občina Ptuj od države prejela v last leta 2013, odtlej se tam ni veliko spremenilo. Obnova Turnišča naj bi stala najmanj 15 milijonov evrov, ki jih ni mogoče najti v nobenem od raztrganih žepov ptujske občine. Ristovec bo tako najverjetneje dobil novega, Turnišče pa starega lastnika.