Levíca -e

Ste vedeli, da so v slovarju pomeni neke besede navadno razvrščeni tako, da so osnovnejši navedeni prej, manj osnovni (ki so nastali na primer s pomenskim prenosom ali so značilni le za določene vrste besedil in rabe) pa kasneje? Princip vrstnega reda navajanja naj bi sledil miselni logiki povprečnega govorca jezika o tem, kateri od pomenov je izhodiščni. Glede na čas in družbeno situacijo se lahko asociativno zaporedje pomenov posameznih besed v zavesti govorcev spreminja, kar pomeni, da lahko ob omembi besede najprej pomislimo na katerega od (slovarsko gledano) neprvih pomenov. Jezik se v naših glavah spreminja precej hitreje kot tisti na papirju, zato se slovarji znajdejo pred zahtevno nalogo, ko poskušajo slediti aktualnemu jezikovnemu stanju.

Vzemimo na primer besedo levica. Zaprite oči in si predstavljajte to, kar beseda pomeni. Ste? Dobro, preverimo slovarje. V drugi, razširjeni in delno prenovljeni izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika ima beseda levica dva pomena: prvi, torej izhodiščni, je »leva roka«, pripadajoči podpomen pa »izraža levo stran«. Drugi pomen besede je značilen za politični diskurz: »liberalna stranka, tako krilo v stranki ali skupina takih strank«. Na katerega od teh pomenov ste najprej pomislili? Ker berete ta časnik in živite v Sloveniji, verjetno na drugega.

Tudi druge vrste slovarjev včasih težko sledijo trenutnemu družbenemu razpoloženju, na primer frazeološki. Politično ozračje zadnjih let je frazemu desnica ne ve, kaj dela levica (in obratno) prineslo popolnoma nov, dobesedni pomen, se strinjate?

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Urška Vranjek Ošlak.