Koprskih 1500 let: 51 škofov in dva Triglava

Koprska škofija je posebna. Dokumenti pričajo, da je najstarejša v državi, saj je papež Janez prvega škofa, sv. Nazarija, na predlog oglejskega patriarha posvetil že junija 524. Meje škofije so se v dolgi zgodovini pogosto spreminjale, danes se lahko pohvali, da obsega nadvse raznolik slovenski prostor, ki sega od Aljaževega stolpa na Triglavu do podvodnega Triglava na približno 38 metrih globine (najglobljega slovenskega morja) nekaj sto metrov od Rta Madona (piranske Punte).

Za restavriranje 15 portretov je Mira Ličen porabila več kot 5000 ur. Prvi na fotografiji je Avguštin Bruti, ki je bil škof od 1733 do 1747 in je očitno naročil serijo portretov. Škof je bil domačin in je edini pokopan v tej krstilnici.

Prostor je še toliko bolj poseben, ker se po besedah koprskega škofa Jurija Bizjaka tukaj srečujejo narodi treh evropskih »družin« – Slovanov, Germanov in Romanov. Zato ima vsak škof v tem izrazito kulturno in etnično živahnem prostoru pomembno vlogo: zlasti vlogo ohranjanja stikov in povezav na vse te strani. »To je lepa priložnost in lepa obveznost,« pravi primorski škof.

Posebnost škofije je že to, da je bil njen prvi škof kmalu razglašen za svetnika in je po stari legendi delal čudeže. Rodil se je v majhni vasici Elpidium nad Koprom, v današnjem Borštu. Ko je prišel iz rodne vasi peš do morja, je kar hodil po vodi do mesta na otoku, za njim pa se je širila močna bela svetloba. Njegovi posmrtni ostanki še danes kot relikvije hranijo v belem marmornem sarkofagu v koprski stolnici. Nazarijeve relikvije, ki so jim pripisovali čudodelnost, so v preteklosti mikale marsikoga. Ko so leta 1380 Genovčani napadli Koper, so ga dodobra izropali. V Genovo so odnesli tudi največjo koprsko svetinjo – Nazarijeve relikvije, vendar so jih Genovčani po zelo intenzivnih diplomatskih prizadevanjih koprskega škofa Jeremije Pola vrnili leta 1422.

Ob 30 šablonsko poslikanih portretih so tudi portreti zadnjih treh koprskih škofov. Janeza Jenka je upodobil Krištof Zupan, Metoda Piriha in Jurija Bizjaka pa Tomaž Perko. Foto Boris Šuligoj

Poldrugo tisočletje koprske škofije je pomembno tudi za Koper, saj imenovanje škofa dokazuje, da je bil Koper (tedaj Capris ali Aegida) toliko urbano urejeno naselje, da je imel vse značilnosti mesta. Zato ob visokem škofijskem jubileju prav toliko let praznuje tudi mesto Koper. Ob tej priložnosti sta škofija in Koper pripravila celo vrsto dogodkov in prireditev, s katerimi spominjajo na svojo bogato preteklost.

Kopija prstana papeža Pavla II. ob prstanu škofa Janeza Jenka in mitrah Metoda Piriha in Janeza Jenka. Foto Boris Šuligoj

Nekaterih portretov ni

Med dogodki izstopa tudi razstava 33 portretov (od sicer vseh dosedanjih 51 koprskih škofov), ki so jih prvič razstavili javnosti v krstilnici Janeza Krstnika, eni najstarejših koprskih cerkva iz časov od 10. do 12. stoletja. Piranski župnik Zorko Bajc, ki vodi škofijsko komisijo za varovanje sakralne dediščine, je pri tem pojasnil: »Gre za serijo portretov koprskih škofov, ki imajo predvsem veliko zgodovinsko vrednost, in ne toliko umetniške. Večina teh portretov je naslikanih v tedaj pogosto uporabljenem slogu, izdelanih po nekakšnih šablonah, zaradi česar so si škofje med seboj precej podobni. Ker je zadnji portret iz te serije malce izstopajoča podoba Avguština Brutija (škof je bil od 1733 do 1747), sklepamo, da ga je naročil prav on. Zbirka kaže, da so škofje prihajali iz različnih okolij, tudi iz drugih, oddaljenih krajev (iz Dalmacije in severne Italije), da so hodili iz Kopra službovat v druge kraje, da so bili tudi domačini, eni iz plemiških, drugi iz revnejših družin.«

V škofiji nekaterih škofovskih portretov preprosto nimajo. Med portreti tako ni prvih sedmih škofov. Koprska škofija je bila na prelomu prvega in drugega tisočletja nekaj časa tudi pod upravo tržaške škofije. Ponovno samostojno škofijo je prevzel škof Adalger leta 1186, prvi v tokrat razstavljeni seriji portretov pa je škof Absalon, ki jo je vodil od 1220 do 1242. Med upodobljenci prav tako manjka 32. koprski škof Peter Pavel Vergerij (v Kopru je služboval od 1536 do 1539), ki se je kasneje zaradi naklonjenosti reformaciji zelo zameril rimski kuriji, bil iz Kopra izgnan in iz Rimske cerkve izobčen leta 1548. Le nekaj let kasneje je prav Vergerij ključno nagovoril Primoža Trubarja k pisanju slovenskih knjig, in to v latinici.

Slike iz polomljenih podokvirjev

Med upodobljenimi škofi je še najbolj dodelan portret Pavla Naldinija, rojenega v Padovi, ki je koprsko škofijo vodil 27 let, znan pa je predvsem po svojem zgodovinsko natančnem in obsežnem popisu škofije Cerkveni krajepis Justinopolis (tako se je tedaj imenoval Koper) iz leta 1700 in z zemljevidom škofije, ki velja za prvi zemljevid neke škofije na območju Slovenije.

Razstava škofovskih portrtetov je v tej stari koprski krstilnici sv. Janeza Krstnika iz časov od 10. do 12. stoletja. Odprta bo do 22. junija. Foto Boris Šuligoj

Po Avguštinu Brutiju so škofovsko mitro v Kopru nosili še trije škofje (do 1810), kasneje so škofijo spet priključili Trstu do leta 1977, ko je po osimskih sporazumih in buli papeža Pavla VI. nastala nova. Prevzela je del reške, del nekdanje goriške in pastoralo je prevzel Janez Jenko, za njim 1987. škof Metod Pirih, od leta 2012 pa jo vodi Jurij Bizjak.

Polovico niza starih škofovskih portretov je že okoli 1980. restavriral Viktor Povše in so jih stalno razstavili v centralni sobi piana nobile koprske škofijske palače. Drugi del pa so neprimerno spravili na podstrešje koprske stolnice. Pred kakimi osmimi leti jih je tam odkril Zorko Bajc in kasneje k njihovi obnovi nagovoril slikarko in restavratorko Miro Ličen, ki je v treh letih imela res veliko dela z njimi, saj je za obnovo 15 slik namenila več kot 5000 ur trdega dela. »Slike so bile ob prevzemu v zelo slabem stanju, bile so slabo deponirane, izpostavljene hitremu propadanju. Poleg fizičnih poškodb, lukenj in uničenega platna po robovih so zaradi številnih poškodb odpadale barvne plasti, bile so tudi pomečkane, onesnažene z golobjimi iztrebki ... Slike smo sneli iz polomljenih podokvirjev, jih navili na širok kartonast boben ter zaščitene prepeljali v atelje,« je zapisala Mira Ličen, ki je morala uporabiti prav vse restavratorske tehnike, da so jih lahko prvič predstavili javnosti. Nove okvirje zanje so izdelali v delavnici Marijana Markežiča po starih vzorcih. Po 22. juniju jih bodo spet vrnili v škofijsko palačo.

Papež Pavel VI. je z bulo leta 1977 ustanovil novo koprsko škofijo. Foto Boris Šuligoj

Ob portretih koprskih škofov so v krstilnici razstavili tudi škofovske insignije: pastoral (škofovske palice škofa Naldinija), mitre, pektoral (naprsni križ škofa Bizjaka) in dva škofovska prstana, od katerih je eden kopija prstana papeža Pavla II., ki ga je podaril škofu Gabrielliju v 15. stoletju. Poleg tega pa še nekaj zgodovinskih listin koprske škofije, na primer papeževo bulo o ponovni ustanovitvi koprske škofije in darilno listino tržaškega škofa Heriberta iz leta 1082.

Srebrni pastoral (pastirska palica) koprskega škofa Pavla Naldinija

Slovesna procesija v nedeljo

V Kopru se skozi vse leto vrstijo dogodki ob 1500. obletnici škofije in mesta. Pred dnevi so v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja blagoslovili mašne plašče s čipkami po vzoru paleokrščanskih simbolov s kamnite plošče iz 6. stoletja, pri čemer je sodelovalo 117 klekljaric. Restavrirano staro ploščo iz 6. stoletja bodo predstavili v petek (14. junija), ko bodo blagoslovili tudi obnovljeno Rotundo sv. Elija. Rotunda je najstarejši objekt v Kopru, saj je na tem mestu, na istih temeljih in velikem delu istega objekta po besedah koprskega župnika Primoža Krečiča delovala krstilnica sv. Elija že v 6. stoletju.

Kopija prstana papeža Pavla II. ob prstanu škofa Janeza Jenka in mitrah Metoda Piriha in Janeza Jenka. Foto Boris Šuligoj

V nedeljo (16. junija) bo v Kopru po skoraj 70 letih spet slovesna procesija, tri dni kasneje pa somaševanje vseh primorskih duhovnikov. Občina Koper bo v petek, 21. junija, odprla prenovljeni zvonik cerkve Marijinega vnebovzetja, za prenovo katerega je občina namenila 450.000 evrov. To je najvišji cerkveni zvonik v državi, visok je 54 metrov. Njegov najstarejši zvon iz leta 1333 je bil ulit v Benetkah in ima napis Sv. Nazarij. Zvonik na leto obišče vsaj 20.000 ljudi, a to je pol manj, kot jih obišče piranskega. Je pa zvonik občinski, in ne župnijski – v njem ima občina dva zvonova in bijeta ure, trije pa so cerkveni, ki kličejo k maši. 22. junija bodo s prvim romanjem sv. Nazarija odprli dolgo pričakovano romarsko pot iz Kopra do 14 kilometrov oddaljene cerkvice sv. Nazarija v Borštu, rojstnega kraja svetnika.