Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

Japonec, ki je pred več kot pol stoletja izumil napravo za karaoke

Izum pred kratkim umrlega podjetnika Šigeičija Negišija še vedno navdušuje ves svet.
Šigeiči Negiši naprave ni nikdar patentiral, pri čemer je kot razlog navajal težaven postopek patentiranja na Japonskem v 60. letih. FOTO: Wikipedija Foto Wikipedija
Šigeiči Negiši naprave ni nikdar patentiral, pri čemer je kot razlog navajal težaven postopek patentiranja na Japonskem v 60. letih. FOTO: Wikipedija Foto Wikipedija
V. M.
19. 3. 2024 | 13:00
19. 3. 2024 | 13:55
2:39

Poslovil se je izumitelj karaok, ki so preplavile Japonsko, nato pa ves svet in še danes navdušujejo amaterske pevce in pevke.

Za Šigeičija Negišija, ki je živel častitljivih sto let, je bil usoden padec, je japonskim medijem sporočila hčerka Acumi Takano.

Idejo za karaoke je japonski podjetnik dobil, ko mu je inženir v tehnološkem podjetju Ničiden Kogjo, ki ga je vodil leta 1967, rekel, da njegovo petje ni najboljše. Negiši, ki je imel takrat 43 let, je pomislil: »Ko bi le lahko ljudje slišali moj glas ob spremljavi originalne pesmi ...«

Kmalu za tem je enega od svojih inženirjev je prosil, da sestavi skupaj mikrofon, zvočnik in kasetofon, ter vstavil kaseto s pesmijo Mudžo no Jume japonskega pevca Jošia Kodame. »O, to deluje,« je presenečeno vzkliknil, ko je zaslišal svoj glas, ki je prihajal iz zvočnikov skupaj z glasbo. »V trenutku sem se zavedel, da sem ustvaril nekaj novega,« je povedal novinarju Mattu Altu, ki je njegov intervju uvrstil v knjigo Kako je Japonska ustvarila moderen svet. Še isto leto je tako izdelal prvo različico sistema za karaoke, napravo, ki je bila nekakšen prototip džuboksa, je sprva poimenoval Sparko Box.

Čeprav se Negišiju danes pripisujejo zasluge za izdelavo naprave, je dolgo časa za izumitelja karaok veljal glasbenik in podjetnik Dajsuke Inoue, čeprav je sam napravo izdelal šele leta 1971, je pa zato pripomogel k popularizaciji karaok.

Negiši naprave ni nikdar patentiral, pri čemer je kot razlog navajal težaven postopek patentiranja na Japonskem v 60. letih. A njegova hčerka Acumi Takano pravi, da ga nikdar ni motilo, da nima patenta.

»Zelo je bil ponosen, da se je njegova mala ideja razvila v celo kulturo zabavanja ob pesmih po vsem svetu,« je povedala za Wall Street Journal. »Zanj je bilo to, da je preživel sto let obdan s svojo družino, zadostna nagrada.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine