
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Od odstranitve nekaterih delov posmrtnih ostankov italijanskega astronoma, fizika in matematika Galilea Galileia mineva že skoraj 300 let, letos mineva tudi 460 let od njegovega rojstva. Njegovi prsti in zob so edini človeški eksponat v muzeju, poimenovanem po astronomu, v njem pa si je mogoče ogledati tudi druge ključne kartografske artefakte, med njimi najnatančnejši in najpravilnejši srednjeveški zemljevid sveta. Od jeseni sta na ogled tudi najnovejši pridobitvi muzeja, eden izmed redkih še ohranjenih papirnatih astrolabov in globus iz 16. stoletja.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji