Draga prodajalka cvetja

Tega, kaj je pravi razlog, da ne podeljujejo Nobelove nagrade za matematiko, ne ve nihče. Kroži pa veliko razlag. Ena je povezana s Celjem. No, Celjanko.

Nobelov kip danes krasi vhod Kvartirne hiše z Gosposke ulice v knežjem mestu. Skozi ta vrata je v spremstvu Sofije Hess nekajkrat vstopil tudi slavni in – kar je za Sofijine potrebe najpomembnejše – izjemno bogat Alfred Nobel. Srečala sta se v letovišču Baden pri Dunaju, kjer je Sofija prodajala cvetje. Nobel se je zaljubil vanjo, Sofija pa je bila, kot lahko razumemo celotno zgodbo, ki jo je v Zgodovini za vse popisal Janez Cvirn, bolj zaljubljena v njegov denar. Nobel ji ga je neutrudno pošiljal, poleg tega pa kupil stanovanje v Parizu, vilo v Bad Ischlu, Sofija je obiskovala številna mondena središča v Evropi, seveda z Nobelovim denarjem. Celo predstavljala se je za njegovo ženo.

Nobel si je resnično želel, da bi Sofijo »prevzgojil« in izobrazil. V enem od 218 pisem je napisal: »Človek je lahko zaljubljen do ušes, toda pismo, kakršnega napišeš ti, lahko deluje le kot udarec v srce …« Ni je premaknilo. Tudi Nobela, pa naj je bil še tako pameten, ni srečala pamet in je svoji »veliki požiralki bankovcev«, kot jo je imenoval v enem izmed pisem, še naprej pošiljal denar. Tudi ko je zanosila in se poročila z madžarskim častnikom, je od Nobela dobivala denar. V oporoki ji je namenil letno rento. Sofiji, vajeni velikih denarjev, renta ni bila dovolj. Prek odvetnika je od izvršitelja oporoke zahtevala, naj ji dajo še nekaj gotovine, sicer bo objavila vsa Nobelova pisma, kar bo škandal brez primere. In so ji dali še gotovino.

Čeprav za to ni dokaza, vam bodo v Celju radi povedali zgodbo, da se je zaradi Sofijinega razmerja z matematikom Nobel odločil, da nagrade za matematiko ne bo. Gotovo pa je bila Sofija najdražja prodajalka cvetja. In verjetno prva Nobelova »nagrajenka«.