Daleč je še do urejene Slovenske plaže in obmorske promenade

Sedem let je že minilo od zaprtja nekdanje obalne ceste med Koprom in Izolo. Dve leti prej so namreč odprli novo cestno povezavo skozi predor Markovec. Predstavniki obeh občin in urbanisti so bili upravičeno mnenja, da je slovenska obala predragocena, da bi jo zasedala prometno vse bolj obremenjena državna cesta. Želeli so zavarovati naravo in dediščino, nekdanji del  obalne ceste ob morju pa nameniti rekreaciji in kopalcem. Pred nekaj dnevi so prišli šele do skupne idejne rešitve, kako približno bodo v naslednjih letih urejali ta, za Slovenijo dragocen, košček obale.

Izolska in koprska občina sta skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) oktobra lani objavili skupni javni projektni natečaj za izbiro najprimernejše rešitve ureditve priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Nanj se je do 21. decembra pravočasno javilo 10 projektnih birojev s svojimi idejnimi zasnovami, kako naj bi v naslednjih letih uredili 3,5 kilometra obale med Žusterno in izolskim kampom Jadranka.

Pomoli pri soteski Grapa z razgledno ploščadjo in gostiščem na vzpetini. FOTO: Landstudio015

Komisija je v svoji obrazložitvi zapisala, da so bolje ocenili tiste rešitve, ki so razumele pomen linearne in enotne ureditve, po kateri so zgostile dejavnosti tam, kjer je že urbano razvito zaledje  (med Žusterno in Krožno cesto pri Kopru ter med kampom Jadranka in Rudo na izolski strani), osrednji del pod naravnim klifom pa so ohranile programsko umirjenega. Boljše so tudi ocenili tiste rešitve, ki so zagotovile manjše možnosti neželenih (konfliktnih) prečnih prehodov med kopalci, sprehajalci, tekači in kolesarji, ki bodo glavni uporabniki tega prostora. Zato je bila v veliki meri odločilna tudi rešitev, da se dodatno zasadi obstoječi (zaščiten) drevored pinij tudi na koprski strani in zasadi nov drevored pinij (več kot 150 pinij) med tekaško stezo in sprehajalno potjo Parencano (nekdanjo železniško progo). 

Pri ocenjevanju je komisija posebej pozorna, kako nove ureditve skrbijo za ohranjanje narave in kulturno dediščino, prav tako tudi, do kakšne mere prilagodljive so zamisli o dostopanju kopalcev do morja. Izhajala je s stališča, da gre v veliki meri za sanacijo območja, ki je bilo dolga leta degradirano zaradi prometa.

Od drevoreda do obeležja potopljenemu Rexu

Zmagovalna rešitev je nekdanjo cesto in nekdanjo traso železniške proge razdelila v več pasov. Kot nam je povedala Jana Kozamernik, ena od dveh direktoric Landstudia 015, njihova rešitev tik pod klifom ohranja in dopolnjuje obstoječi drevored pinij, ob njem pa na asfaltu ohranjajo dvosmerno kolesarsko pot. Ob njej so določili še tekaško stezo, ki bo verjetno namenjena tudi skirojem in rolerjem. Tik ob cesti pa so zasnovali različno (v povprečju kake tri metre) širok programski zeleni pas, na katerem bodo zasadili nizek, sklenjen pas mediteranskih grmovnic, predvsem pa bodo posadili novo vrsto, vzporedni drevored pinij, ki bo na več mestih sicer prekinjen, vendar bo dodatno ozelenil nekdanjo cesto. Zeleni pas ločuje hitrejše in premikajoče rekreativce od pešcev, ki jim bo namenjena trasa nekdanje istrske železnice. Parencana je spomenik tehnične dediščine in zato ostaja tukaj v celoti ohranjena od Žusterne vse do kampa Jadranka pred Izolo. 

Takšna je bila nekdaj obalna cesta. FOTO: Boris Šuligoj

Pas tik ob morju je namenjen kopalcem, kar urejajo na različne načine. Velik del kopalnih površin bodo leseni mostovži, ki naj bi jih postavili na jeklenih konzolah nad skalometom. Tako naj bi že na začetku postavili kakih 260 metrov takega mostovža, ki bi potekal od kopališča Žusterne do manjšega pristanišča Molet. Nadaljeval naj bi se do prvega manjšega (20 metrov dolgega) pomola. Kasneje pa bi na koprski strani obale postavili še dva pomola in enega na izolski strani, vsi trije bi bili ravno tako leseni, ob katere bi v poletnih mesecih postavili plavajoče ploščadi. Ob enem od teh pomolov (pred sotesko, ki ji pravijo Grapa), nekje na sredini poti, bi lahko prisajali čolni. Sicer pa je predvideno, da bi čolni pristajali ob sedanjem mandraču Molet na koprski strani in ob novem pomolu pred kampom Jadranka na izolski strani. 

Mandrač za nekaj čolničkov in kopalce je varovan kot kulturna dediščina. RISBA: Landstudio015

Rex in potopljeno rimsko pristanišče

Pomole bi seveda namestili tako, da  to ne bi prizadelo rastišč zaščitenih podmorskih travnikov pozejdonke.  Na izolskem delu sprehajališča in kopališča pa sta v morju dve zaščiteni arheološko pomembni točki. Prva so ostanki med drugo svetovno vojno potopljene velike potniške ladje Rex. Zato so v nagrajeni idejni rešitvi predlagali, da bi na območju zelenega pasu postavili  nekoliko privzdignjen lesen podest, ki bi meril 268 metrov,  prav toliko, kot je merila legendarna italijanska ladja, ki so jo leta 1944 potopila zavezniška letala med Koprom in Izolo, le kakih 300 metrov od obale. Jana Kozamernik je pojasnila, da bo leseni podest namenjen sedenju, ležanju in počitku. Sredi tega podesta pod pinijami pa bosta dve železni  skulpturi (v obliki prerezanega elipsastega valja), ki bosta spominjali na ladijska dimnika. Na notranjih stenah pa bo interpretativni center, ki bo predstavljal usodo ladje, katere deli so še zmeraj zakopani v blato na morskem dnu ob Rtu Rex.

Obala pri izolskem kampu Jadranka bo za kopalce in park. FOTO: Landstudio015

Slab kilometer stran pa je arheološko zaščiteno območje nekdanjega rimskega pristanišča Viližan, kjer je mogoče ob osekah videti ostanke kamnitega pomola. Nad Viližanom bodo zato nekaj metrov nad zidom Rižanskega vodovoda postavili razgledno točko, s katere bo mogoče še posebej ob izrazitejših osekah videti ostanke Viližana, pri razgledišču pa postavili tudi informativne table o tem, kakšno pristanišče je bilo tukaj v antiki.

Komisija je kot prednost rešitve ocenila zasnovo več pešpoti, ki bodo omogočale sprehode s promenade ob morju tudi proti vrhu klifa in povezovale Krožno cesto pri Kopru, Grapo in Rudo na izolski strani. Po eni od njih je mogoče priti celo z obale do izolske bolnišnice. Idejna zasnova predlaga, da bi nad sotesko Grapa postavili tudi manjši gostinski lokal Rex z razgledom tako na območje potopljene čezoceanke in na delapromenade, kot proti Kopru in italijanski obali. Za območje pred Izolo je predvideno, da bi kamp preselili in namesto njega uredili park, kopališče z več pomolčki, nadomestni gostinski objekt in center za vodne športe.

Občine so počasne

Že razpisna komisija je pri vseh ocenjenih idejnih rešitvah podala celo vrsto pripomb, pobud in predlogov za preveritev teh rešitev. Tudi koprski župan Aleš Bržan meni, da se bo treba pred izdelavo projektne dokumentacije s projektanti marsikaj dogovoriti in preveriti. Eden od resnih pomislekov je, kako bodo lesene konstrukcije zdržale vse vremenske vplive, saj je ta del obale obrnjen proti severu in zatorej zelo izpostavljen močni burji in še bolj rušilni tramontani (s severa). Javnost je kljub vsem prizadevanjem in dosedanjim ureditvam kritična, da sta občini počasni, saj sta prišli do idejne rešitve šele devet let po ukinitvi prometa na državni cesti. Zdaj pa je iz obeh lokalnih skupnosti slišati, da bosta potrebovali še vsaj tri leta, preden bosta začeli ideje uresničevati. To se zdi še posebej nenavadno za koprsko občino, ki je že sprejela prostorski načrt za to območje. Župan Aleš Bržan nam je tako odgovoril: »Predvidevam, da bodo za pripravo projektne dokumentacije porabili celo leto 2024, naslednje leto pa za pridobitev  gradbenega dovoljenja, saj so upravne enote zelo počasne. Potem pa bomo še leto dni zbirali sredstva in iskali izvajalce. Zato sem napovedal začetek del šele leta 2027. Vendar bi radi vsa dela potem opravili v enem letu ali letu in pol. Za denar ne bi smelo biti težav, saj nam je država nekaj že obljubila, ker gre za državno pomemben projekt, prav tako je nekaj milijonov evrov mogoče dobiti iz evropskih skladov. Saj gre za projekt slovenske (in ne občinske) plaže,« je dejal Bržan.

Izolski župan Milan Bogatič pa pravi, da bodo v Izoli potrebovali eno leto za sprejetje OPPN, nato še leto dni za dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Sploh pa so v izolski občini v stiski zato, ker menijo, da ureditev promenade na sodi med prednostne naložbe. Veliko pomembnejša so za župana stanovanja, obnova osnovne šole in kulturnega doma.

Projektanti so ocenili, da bi uresničitev vsega, kar je v idejni zasnovi v obeh občinah morali zbrati 16,9 milijona evrov, od tega izolska občina sedem milijonov, koprska pa nekaj manj kot 10 milijonov evrov. Samo za izdelavo projektne dokumentacije bi morali projektnemu studiu  Landstudio 015 po ocenah odšteti približno 1,4 milijona evrov (z DDV).