
Neomejen dostop | že od 14,99€
»To so bili časi stabilizacije, hiperinflacije, vožnje po sistemu par-nepar, redukcij in sproščanja zalog iz državnih rezerv. Vse, česar se ni dalo dobiti pri nas – in tega je bilo kar veliko –, se je dalo dobiti pri Berti ...« To je eden od zapisov neznanca, ki spremlja razstavo Švercanje v mariborskem mini muzeju Trafika. Razstavo je pripravil kustos Jan Malec Svetel iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Kot je povedal, je jugoslovansko gospodarstvo po Titovi smrti prešlo iz prikrite v odkrito krizo. Zunanji kazalci krize na začetku sedemdesetih so bili devalvacija dinarja, v naslednjih letih pa naraščajoča inflacija, pomanjkanje nekaterih osnovnih življenjskih artiklov, uvedba bonov in pa restrikcije pri uvozu tako imenovanega »luksuznega« blaga.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji