Zmagovalka epidemije

»Barbika je več kot igrača, je popkulturna ikona. Išče nove in nove poti ter skuša biti privlačna z novostmi, ki stremijo k inkluziji, torej kot lutka z vsemi napakami, zaradi katerih trpijo navadne smrtnice, lutka, ustvarjena po podobi znanih in pogumnih Zemljank ...« so besede proizvajalca Mattela. A očitno še vedno ostaja zaželena pri otrocih oziroma njihovih starših. Lahko se pohvali z najboljšo prodajo v zadnjih več kot petih letih, uspeh pa pripisujejo zaprtju v domove in preganjanju dolgočasja zaradi novega koronavirusa.

Globalna prodaja lutk z več kot 60-letno zgodovino je narasla za 16 odstotkov na 1,09 milijarde evrov, kar je največ po letu 2014, zaradi nje pa je Mattel ustvaril najboljšo prodajo po letu 2017. Mattel se z barbikami že nekaj let trudi ohranjati korak s časom in predvsem novimi generacijami potrošnikov in njihovimi pričakovanji, ki jih gojijo tudi do igrač. Odziva pa se karseda raznoliko, saj tako le veča svojo ciljno skupino in opozarja nase.



V lanskem posebnem letu, ki ga je zaznamovala pandemija, so ključne delavce za delovanje družbe poleg počastitve s posebno serijo Fisher-Price #ThankYouHeroes (#Hvala Heroji) to storili še z znamko Barbie. Za vsako prodano barbiko (oziroma set) med 15. in 17. majem iz nabora najnujnejših poklicev, torej zdravstva, delavcev v prehrambni industriji, znanstvenikov, gasilcev in podobno, so poklonili po eno lutko newyorški otroški fundaciji ključnih delavcev (First Responders Children’s Foundation), ki je bila ustanovljena kmalu po terorističnih napadih 9. septembra 2001. Z doniranimi barbikami so obdarili otroke tistih, ki so tudi v najhujših časih morali opravljati svoje delo.

Sicer pa se Mattelove »junakinje« lotevajo že več kot 200 poklicev, raznolikost pa skušajo pokazati tudi v drugih smereh. Leta 2015 ustvarjeni seriji Barbie Sheroes se vsako leto pridružijo nove junakinje, ki navdihujejo deklice s premikanjem mej in razširjanjem možnosti za ženske po vsem svetu, nove lutke, ustvarjene po aktualnih pogumnih in izjemnih ženskah. Od leta 2016 je barbika dobila še tri različne telesne mere, »visoko, zaobljeno in manjšo«, nove barve kože, oči in frizure, da ne bi v ospredje postavljali le telesne lepote – kot jim očitajo že od nastanka prve plastične blondinke (na videz) idealnih telesnih mer –, ampak raznolike podobe, kakšne se otrokom kažejo tudi v resničnem svetu. V tem pogledu so iz leta v leto stopili še korak dlje.
 

Na invalidskem vozičku in brez las ali noge

V jubilejnem letu 2019, ko je barbika slavila že 60. rojstni dan, so predstavili barbiko na invalidskem vozičku in barbiko z nožno protezo, pri snovanju slednje pa so sodelovali tudi z Jordan Reeves, tedaj 13-letno ameriško aktivistko, ki se je rodila brez dela roke. Jeseni istega leta so svet vznemirjali s predstavitvijo spolno nezaznamovanih barbik, še najbolj podobnih nežnim šolarjem s kratkimi lasmi, ki so jim otroci lahko sami določili, kaj bodo v resnici postali.

Vsakemu od šestih primerkov z različno barvo kože sta pripadali še lasulja z dolgimi lasmi ter modna garderoba z večinoma uniseks kosi: širokimi hlačami, supergami, potiskanimi majicami, pa tudi krilom in pri nekaterih čevlji s peto. Tudi ob tej novosti je proizvajalec poudarjal, da je korak k inkluzivnosti, tudi interspolnih oseb, torej k tistemu, kar naj bi se kazalo v družbi.

V začetku lanskega leta so predstavili barbiko z vitiligom, motnjo pigmentacije kože, ki nastane zaradi propada pigmentnih celic kože, in plešasto barbiko. Zanimivi pa so predvsem podatki, ki so jih povzeli pri BBC, in sicer da je polovica vseh predlani prodanih barbik sodila v kategorijo »drugačnih«. V deseterici najbolj prodajanih je bilo kar sedem takšnih, vključno z barbiko na invalidskem vozičku.



Barbie je vselej vznemirjala družbo, največkrat zaradi svoje podobe, sprožila je že mnoge akcije in gibanja, navdušuje celo modne oblikovalce iz sveta visoke mode. Po videnju kreativnega direktorja hiše Moschino, Američana Jeremyja Scotta, je Barbie popolna muza modnih oblikovalcev in sodi v del popularne kulture slehernika. S to lutko ženskih proporcev, ki mu je bila v otroštvu všeč tako kot vsaki deklici ali gejevskemu fantu, ima sam celo veliko skupnega, zato se ji je poklonil, denimo, v poletni kolekciji 2015. Čeprav ljudje ob njej pogosto namigujejo na nekaj drugega, je zanj le igrača in je tu, da prinaša veselje, in nič več. »Ne promovira telesne dismorfije, je le, in vse, kar ji pripisujemo, je interpretacija odraslih. Podobno je z modo, čeprav gre le za obleke,« je poudaril pred časom.
 

Babica in vnukinje

Med večjimi zanimivostmi, ki jih je ustvaril ta družbeni fenomen, je Babica Barbie, kot sama sebe imenuje nekdanja ameriška manekenka Tonya Ruiz. Kakor je že večkrat poudarila, je z barbikami obsedena že od malega. Svojo prvo, ki je znala celo govoriti – »rada sem manekenka«, je dobila za tretji rojstni dan in ta ji je za vedno spremenila življenje. Tudi sama si je želela postati manekenka in sanje so se ji uresničile. V 80. letih je nastopala na velikih plakatih, v oglasnih kampanjah, na naslovnicah revij in na televiziji, na vrhuncu kariere še za Christiana Diorja.

Toda sčasoma jo je ta poklic pahnil v odvisnost od alkohola in drog, postajala je vse bolj depresivna, kljub temu da je tehtala 53 kilogramov, pa je bila označena za debelo. Odločila se je, da se iz Evrope vrne domov v Kalifornijo ter se za vedno poslovi od staršev in življenja. Rešila jo je prijateljica, ki jo je povabila na koncert, sama pa si je rekla, da to vendarle še lahko stori pred samomorom. Izkazalo se je, da ni bil rokovski, ampak cerkveni, kar ji je odprlo nov pogled. Začela je hoditi v cerkev, spoznala je moža in si ustvarila družino, otroke pa je s kupovanjem različnih lutk in igrač hotela odvrniti od prepričanja, da so vredni toliko, kot drugi pripisujejo njihovemu videzu.



Ko so njene vnukinje odkrile njene skrite škatle z barbikami in jo prosile, ali se lahko igrajo z njimi, je z barbiko vzpostavila povsem nov odnos in jo naredila za resnično žensko. Začele so na novo kupovati najrazličnejše pomanjšane drobnarije vsakdanjih reči, od praškov do s čokolado oblitih krofov in vsega drugega, kar človeka obdaja v resničnem življenju, med barbikami in keni ter njunimi otroci in dojenčki pa so našle dvojnice in dvojnike za celotno družino in celo družinske prijatelje. Tonya Ruiz je odprla spletno stran, ustvarila blog in profil na instagramu, kjer sledilce vedno znova navdušuje s sestavljanjem kompletov, ki naj bi v resnici odslikavali našo realnost.


 

Umazana od čokolade

Nazadnje jo je na veliko navdihovala pandemija, svoje komplete barbik, lično potisnjene v originalne škatle, pa opisuje kot komične komentarje na karanteno, ki naj bi ljudi zabavali. V enem je videti barbiko, okoli ust vso umazano od čokolade, v razvlečenih pajkicah, obdano z najrazličnejšimi sladkarijami, od nutelle do ameriških krofov in penic, s čipsom, križankami in kartami ter celo steklenico jima beama ter rolico toaletnega papirja.

V drugem je Ken, ki dela od doma in pri tem pazi še malčka, poleg treh Applovih naprav pa je obdan še z lončki kave Starbucks. V tretjem je temnopolta mama, ki se sooča z enakim izzivom, v četrti temnolasa barbika, ki že dolgo ni videla ne kozmetičarke ne frizerke, zato ima poleg poraščenih nog in delov obraza tudi vse kozmetične pripravke za ureditev kar v domačem salonu.

Tu so še karantenska barbika, ki neprenehoma gleda televizijo, ali takšna, ki vseskozi peče, par, ki se krega glede gospodinjskih del. Takšna, ki nakupuje po spletu, in takšna, ki se šola od doma, in drugačna, ki je odkrila nove hobije: igranje ukulele, pletenje in sestavljanje puzzla. Ali takšna, ki jo pestita nespečnost in prekomerno uživanje kave, pa delavci v prvih linijah; smetar, medicinska sestra, vrtnarka in zasvojena uživalka alkohola. Med zadnjimi novicami, ki jih je sporočila, je tudi prestavljena poroka.