Babištvo tudi na predlog Slovenije na Unescovem seznamu nesnovne dediščine

Medvladni odbor za varovanje nesnovne dediščine pri organizaciji Unesco je na zasedanju, ki ga med 4. in 9. decembrom gosti Republika Bocvana, potrdil vpis babištva na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, so sporočili z Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Kot poudarjajo, je Unesco z vpisom na seznam prepoznal babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu ter naravnih in kulturnih dejavnikih, ki spodbuja dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin. Nominacijo so pripravila združenja babic iz Kolumbije, Cipra, Kirgiške republike, Luksemburga, Nigerije, Slovenije, Toga in Nemčije, ki je postopek tudi koordinirala.

»Letošnje leto je za babištvo zelo pomembno, saj praznujemo 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Kulturološki vpliv babištva pa sega še dlje v zgodovino, saj so bile babice od nekdaj tesno vpete v vsako skupnost, v kateri so nudile nenadomestljivo pomoč ženskam, otrokom, družini in celotni družbi. Pri tem so vseskozi razvijale znanja za čim bolj strokovno, kakovostno in varno babiško skrb, s čimer so vzpostavile edinstveno dediščino znanja in veščin, ki je danes dobila pomembno potrditev tudi pri organizaciji Unesco,« je povedala Saša Matko, predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri zbornici.

Unesco je ob babištvu na isti seznam vpisal tudi iftar, večerjo, ki v muslimanski kulturi med ramadanom sledi celodnevnemu postu, in italijansko operno petje.

Babištvo je že sedmi vpisani element iz Slovenije na Unescovem reprezentativnem seznamu. Lani sta bila na ta seznam vpisana tradicija reje lipicancev in čebelarstvo v Sloveniji. Na seznamu so še Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk v Sloveniji ter veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje.