Za zaveso hollywoodskega glamurja je bilo veliko grenkobe.
Galerija
Sharon Stone je živela nič kaj glamurozno življenje. FOTO: Mario Anzuoni/Reuters
Hollywoodska igralka Sharon Stone, ki je najbolj zaslovela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja z vlogami v filmih, kot sta Prvinski nagon in Kazino, je pred kratkim izdala knjigo spominov s pomenljivim naslovom Lepota življenja v drugo. Skoraj dvainšestdesetletna zvezdnica je s tem naslovom hotela poudariti, da se je po možganski kapi in krvavitvi leta 2001 znova rodila in zaživela še eno življenje, poroča BBC News.
A iz knjige je moč razbrati, da jo je tudi po okrevanju in ponovnem rojstvu v drugo življenje spremljalo in obremenjevalo predvsem to, kar se je z njo dogajalo v njenem »prvem življenju«, vse od težkega otroštva naprej.
Na otroštvo v Pensilvaniji nima lepih spominov in pravi, da je starše vzljubila šele pozneje v življenju. Ko je bila otrok, pa te ljubezni ni bilo, saj »jo je mama oklofutala v naslednji teden«, če jo je spravila v slabo voljo, oče pa jo je ob takšnih priložnostih namlatil s hlačnim pasom. A mnogo hujši so njeni spomini na starega očeta po mamini strani Clarencea. V knjigi opisuje prizor, ko je kot osemletna deklica videla dedka, ki je zlorabljal njeno petletno sestrico. Ded je umrl, ko ji je bilo štirinajst let, in v knjigi opisuje svoje čudaško zadoščenje, ko ga je mrtvega skrivaj dregnila s prtom, da se je prepričala, da je zares mrtev.
»Nič se ne bo videlo.« Pa se je!
Travma jo je spremljala tudi v zvezi z najbolj znanim prizorom iz filma Prvinski nagon, ko je brez spodnjega perila pod kratko obleko na zaslišanju prekrižala noge. Režiser Paul Verhoeven ji je namreč zagotavljal, »da se ne bo videlo nič« in da je morala na stol za zaslišanja brez spodnjih hlačk sesti samo zato, da se te ne bi bleščale v kamero. Ko je pozneje videla že zmontiran film, je režiserju prisolila zaušnico in poklicala svojega odvetnika. A je na koncu popustila in kultni prizor jo je izstrelil med takrat največje hollywoodske zvezde.
Med drugim je v knjigi potožila tudi, da so ji leta 2001 neprostovoljno povečali prsi. Takrat so ji v dojkah odkrili benigne tumorje, ki so jih morali operativno odstraniti, njen plastični kirurg pa je to priložnost izkoristil, da ji je prsi povečal, »ker je bil prepričan, da bom z večjimi in 'boljšimi' videti lepša.« Takoj po tej operaciji pa se je počutila celo slabše kot po možganski kapi in krvavitvi v možgane, zatrjuje v knjigi.
Komentarji