Umrl je Nobelovec Daniel Kahneman

V starosti devetdeset let je umrl izraelsko-ameriški psiholog in pionir teorije vedenjske ekonomije Daniel Kahneman, je v sredo sporočila univerza Princeton, kjer je predaval do svoje smrti. Močno je vplival na omenjeno disciplino ter za raziskovalno delo na področjih psihologije in ekonomije leta 2002 prejel Nobelovo nagrado.

Kje in kako je v Tel Avivu rojeni zaslužni profesor umrl, njegova družina ne želi izdati, je sporočila njegova partnerka Barbara Tversky, zaslužna profesorica psihologije univerze Stanford in vdova Kahnemanovega dolgoletnega tesnega sodelavca Amosa Tverskyja, s katerim je Kahneman preučeval sposobnost odločanja. Po mnenju nekaterih ekonomistov bi Nobelovo nagrado gotovo prejela skupaj, a je bil Tversky takrat že pokojni. Kahneman mu je posvetil velik del svoje Nobelove biografije in je o njem govoril v presežnikih. Nekoč je dejal, da ju druži skupni um, ki je boljši kot njuna posamična. Tverskyja, sodelovati sta začela leta 1969, je opisal kot izjemno pametnega in zabavnega.

V petdesetih letih je Kahneman odslužil obvezni vojaški rok v izraelski vojski, predavati pa začel na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Predaval je tudi na univerzah v Britanski Kolumbiji in Berkeleyju v Kaliforniji, navaja spletna stran univerze Princeton. Za svoje delo je prejel več stanovskih nagrad, poleg Nobelove in drugih na primer še predsedniško medaljo za svobodo, ki mu jo je leta 2013 podelil Barack Obama. »Mnogo področij znotraj polja družbenih ved ni istih, odkar se je pojavil na sceni. Močno ga bomo pogrešali,« je zapisal njegov nekdanji kolega, profesor Eldar Shafir.

FOTO: promocijsko gradivo

V uspešnici Razmišljanje, hitro in počasno iz leta 2011 (v slovenščino jo je za UMco leta 2016 prevedla Špela Vodopivec) piše o dveh načinih človeškega razmišljanja, intuitivnem in racionalnem, ter njunem prepletanju. Založba UMco, pri kateri je leta 2021 izšla še knjiga Hrup: Zakaj tako slabo presojamo (napisal jo je z Olivierom Sibonyjem in Cassom R. Sunsteinom; prevedel Samo Kuščer), na spletu, denimo, povzema primer iz knjige o investicijskem direktorju velikega finančnega podjetja, ki je nekaj deset milijonov dolarjev vložil v delnice podjetja Ford na podlagi obiska všečne razstave avtomobilov.

»Zdelo se mi je neverjetno, da možakar očitno ni premislil o ključnem vprašanju, ki bi se ekonomistu zdelo zelo pomembno: Ali so Fordove delnice trenutno podcenjene? Namesto tega je prisluhnil svoji intuiciji: všeč so mu bili avtomobili, všeč mu je bilo podjetje in všeč mu je bila zamisel, da bi bil lastnik delnic tega podjetja. Po tem, kar vemo o natančnosti pri izbiranju delnic, bi lahko upravičeno rekli, da direktor ni vedel, kaj počne,« je zapisal.

Ugledni psiholog Steven Pinker je Kahnemana nekoč označil za najvplivnejšega živečega psihologa na svetu. Za Guardian pa je Kahneman v intervjuju iz leta 2015, ki so ga citirali zdaj, ob njegovi smrti, o sebi dejal, da ni hlepel po uspehu in slavi. Dodal pa je, da zna uživati in da je imel krasno življenje.