Stasijev likvidator petdeset let po umoru v zapor

Osemintridesetletni Poljak Czesław Kukuczka je bil spomladi pred petdesetimi leti ubit, a njegova družina dolga desetletja ni izvedela resnice, zakaj je umrl. Po dolgotrajni raziskavi je bil leta 2005 primer zaključen, a so ga zaradi novih dokazov čez enajst let znova odprli. Takrat se je pokazala prva povezava z Nemcem Martinom Neumannom, nekdanjim uslužbencem leta 1950 ustanovljene vzhodnonemške tajne policije Stasi.

Poljskim in nemškim raziskovalcem je namreč s pomočjo sodobnih digitalnih orodij uspelo sestaviti ostanke razrezanih poročil te sicer učinkovite državnovarnostne službe v Nemški demokratični republiki. Šele v teh dneh je bil Neumann spoznan za krivega, da je 29. marca 1974 s približno dveh metrov v hrbet ustrelil Kukuczko, ko je ta nič hudega sluteč poskušal prečkati mejni prehod, ki je vodil v Zahodni Berlin. Po poročanju Guardiana se je to zgodilo takoj zatem, ko so mu na predzadnji kontrolni točki tranzitnega območja dovolili nadaljevanje poti v Zahodno Nemčijo.

Pokojnikova žena je nekaj tednov po smrti prejela njegove kremirane posmrtne ostanke, da so ga lahko pokopali. Okoli njega so se spletli namigi, da je v zadnjih minutah življenja grozil, da ima v kovčku bombo, ter tako izsilil prečkanje meje. Družina ni smela postavljati dodatnih vprašanj.

Dokazi nemškega zgodovinarja

Predvsem zaradi vztrajnega nemškega zgodovinarja Stefana Appeliusa, ki je v arhivih nekdanjega Stasija našel dokumente o streljanju in prikrivanju dejstev, je leta 2021 poljsko pravosodje izdalo nalog za Neumannovo aretacijo. Ta se je do zadnjega izrekal za nedolžnega, tudi ko so ga oktobra lani prvič obtožili umora. Na sodišču so spregovorile tri priče, očividci umora, ki so bili takrat najstniki. Obtoženčeva odvetnica je trdila, da je Kukuczka kljub temu, da v kovčku v resnici ni imel eksploziva, že zaradi groženj predstavljal splošno nevarnost in je bilo zato posredovanje oblasti z orožjem pričakovano.

Neumann, ki mora v zapor za deset let, se na sodišču ni branil. Spregovoril je le, da je potrdil svojo identiteto, obraz pa je skrival za dokumenti v rokah. Družina Kukuzcke, med drugim sestra in hči, ki je bila v času očetovega umora stara 18 let, še danes ne ve natančno, kakšni so bili njegovi načrti. Najverjetneje je po pobegu iz komunističnega režima načrtoval selitev na Florido, saj je imel v ZDA sorodnike. Po oceni je bilo med prečkanjem Berlinskega zidu, ki je delil mesto med letoma 1971 in 1989, na podoben način likvidiranih najmanj 140 ljudi, a so bili le redki odgovorni pripeljani pred roko pravice.