Mož, ki je ustrelil Cheja

Če ne bi bilo enega samega izrednega dogodka v njegovem življenju, bi le redkokdo vedel za Maria Terána, gotovo pa o njegovi smrti pri 79. letih konec prejšnjega tedna ne bi pisali veliki svetovni mediji. Bil je mlad podčastnik v bolivijski vojski, ko je oktobra 1967 dobil ukaz, da ustreli ujetega gverilca. To je bil nihče drug kot legendarni revolucionar argentinskega rodu Ernesto Che Guevara, ki je bil konec 50. let prejšnjega stoletja eden najpomembnejših voditeljev komunističnega prevzema oblasti na Kubi; januarja 1959 so prav gverilci pod njegovim vodstvom zasedli glavno mesto otoške karibske države Havano, s čemer se je končal vojni del kubanske revolucije.

Po kubanski avanturi in nekaj letih opravljanja pomembnih političnih funkcij v novi komunistični oblasti – bil je na primer vodja kubanske centralne banke in minister za industrijo – se je Che, po izobrazbi zdravnik, do leta 1965 naveličal udobnega življenja rdečega buržuja. Odločil se je, da bo baklo komunističnega razsvetljenja ponesel v svet. Najprej je neuspešno poskusil v Afriki, potem je šel v Južno Ameriko. Vodilo ga je napačno prepričanje, da lahko povsod, tako kot jim je uspelo na Kubi, majhna skupina odločnih gverilcev zruši oblast. Bolivijska se kje izkazala za bolj trdoživo od kubanske in oktobra leta 1967 so Cheja in nekaj njegovih soborcev prijeli v odmaknjenih bolivijskih hribih.

Ustreljenega Cheja so razkazovali kot trofejo, njegove posmrtne ostanke pa so iz neoznačega groba v bolivijskih hribih izkopali šele leta 1997 in jih slovesno pokopali na Kubi. FOTO: Dokumentacija Dela

Vodja operacije uničenja gverilcev ga je nameraval postaviti pred vojaško sodišče, da bi ga zaslišali pa je zanimalo tudi Američane. Vendar je dan po prijetju prišel ukaz bolivijskega diktatorja Renéja Barrientosa, naj ga nemudoma ubijejo. O tem, zakaj je ukaz izpolnil prav Terán, obstajajo različne razlage. Po eni naj bi se javil sam, ker da je v bojih z gverilci padel njegov prijatelj, vendar je njegov brat povedal, da ni bil prostovoljec, ampak je le izpolnil povelje. Cheja naj bi pokončal z dvema ali s kar devetimi streli – tudi o tem obstajajo različni podatki.

Vse do upokojitve po tridesetih letih službe je Terán ostal podčastnik v vojski. Oče šestih otrok naj bi sicer čez leta povedal, da je bil trenutek, ko je ustrelil Cheja, »najhujši v mojem življenju«. A kakorkoli, Che je odkorakal v legendo, Terán pa v tako rekoč ilegalo, saj je od takrat živel pod izmišljenim imenom.

Po smrti je Che Guevara postal simbol levičarskih borcev proti temu in onemu, leta 2011 so njegovo podobo protestniki proti kapitalu izobesli tudi v svojem taboru pred ljubljansko borzo. FOTO: Blaž Samec/Delo