Ko pišeš, gledaš stvarem naravnost v obraz

Kultni ameriški pisatelj Paul Auster, izumitelj novega literarnega stila, avtor Newyorške trilogije, Leviatana, Orakeljske noči in Knjige iluzij, je med bojem z rakom napisal svoj osemnajsti roman. Knjiga z naslovom Baumgartner je navdušila kritike. Novi roman se zdi kot nekrolog, ki ga je napisal protagonist življenja, katerega konec se bliža, so zapisali v angleški ediciji časopisa El Pais.

Sam pa je za Guardian dejal, da je »morda to zadnji roman, ki ga je napisal«. Marca letos je Austerjeva žena, pisateljica Siri Hustvedt, na instagramu objavila, da je Auster »bombardiran s kemoterapijo« in da zdaj živita v kraju, ki ga je poimenovala Cancerland, Dežela raka.

Že konec lanskega leta, ko je zaključeval knjigo Baumgartner, se je pri njem pojavila skrivnostna vročina, najprej so sumili na pljučnico, nazadnje so mu diagnosticirali raka. »Od takrat je bilo zdravljenje neizprosno in res nisem delal. Šel sem skozi težke preizkušnje, ki so prinesle male čudeže in velike težave. V Deželi raka ni zemljevidov in nimaš pojma, ali imaš še veljaven potni list, da lahko izstopiš,« je dejal v pogovoru za Guardian.

Same tragedije

V zadnjih dveh letih je pisatelj doživel niz travmatičnih dogodkov. Najprej je v družinski tragediji umrla vnukinja, ko je bila v oskrbi njegovega sina. Nato je sin iz prvega zakona s pisateljico Lydio Davis, avtorico kratkih zgodb, umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. Z izgubo bližnjih se ni mogoče sprijazniti, pravi Auster.

Z ženo Siri Hustvedt pri sprejemu pri španskem kralju Filipu VI. in njegovi družini v Oviedu v Španiji pred štirimi leti. FOTO: Miguel Riopa/ AFP

Pri štirinajstih letih je na taborjenju doživel hudo nevihto v gozdu, v dečka pred njim je udarila strela. Bil je na mestu mrtev. »Mislim, da me je ta dan spremenil za vedno. Razumel sem, da se ti lahko v vsakem trenutku zgodi karkoli.«

Svojo pot je začel nenavadno: pustil je študij, začel delati na naftnem tankerju in se leta 1971 podal v Pariz, doživel prvo iniciacijo v pisanje, a se je zaradi revščine vrnil v New York, poskušal preživeti s prevajanjem, dokler se ni rodila prva pesem.

Leta 1987 je izšlo njegovo verjetno najvplivnejše delo, Newyorška trilogija, filozofska detektivka, ki je uvedla nov način pisanja romanov. Bralci so hoteli še. »Nikoli ne vem, zakaj to delam, in ne razumem svojega dela. Kot da vse prihaja iz nezavednih prostorov, do katerih nimam dostopa,« je dejal. »Ko pišeš, gledaš stvarem naravnost v obraz. In to je morda eden od načinov, da preslepiš smrt,« je pred časom izjavil v nekem javnem pogovoru.