Dve desetletji mineva, odkar je
Klaus Wowereit kot prvi nemški visoki politik javno razkril svojo homoseksualnost. To je storil na izrednem kongresu berlinske SPD 10. junija 2001 z besedami: »Homoseksualec sem in to je dobro.«
Njegova izjava je bila načrtovana, ne pa tudi ta stavek. Za nemške medije je pojasnil, da je bil znameniti stavek spontan navdih v okviru načrtovane izjave. V tistih časih je bila homoseksualnost med politiki pa tudi sicer še tabu. Ker so v rumenem časopisu
Boulevardpresse načrtovali objavo članka o homoseksualnosti med politiki, jih je Wowereit hotel prehiteti in tako začrtati drugačno smer razprave. To mu je tudi uspelo.
Marsikaj je še treba spremeniti
Njegova izpoved je bila v javnosti večinoma pozitivno sprejeta,
Boulevardpresse pa je bil ob škandal. Po dveh desetletjih Wowereit ocenjuje, da je v družbi v tej smeri še vedno treba marsikaj spremeniti. Homoseksualnost je tolerirana, ne pa tudi sprejeta, meni. To velja tudi za marsikatero drugo manjšinsko družbeno skupino, je dejal za nemške medije. Celo v Berlinu, kjer je županoval, kjer živi in o katerem pravi, da je zelo tolerantno in liberalno mesto, homoseksualci ponekod naletijo na nesprejemanje.
A od leta 2001, ko se o homoseksualnosti v javnosti še ni tako svobodno govorilo, do danes se je v Nemčiji vendarle marsikaj spremenilo na bolje. Nemčija je leta 2017 na primer uzakonila sklenitev zakonske zveze tudi za homoseksualne pare, kar je tudi mnoge politike spodbudilo k poroki. Še istega leta se je takratna ministrica za okolje iz SPD
Barbara Hendricks poročila s svojo dolgoletno partnerko
Valérie Vauzanges. Podobno je istega leta storil aktualni minister za zdravje
Jens Spahn iz CDU. Med bolj znanimi nemškimi politiki je bil homoseksualec tudi
Guido Westerwelle, ki je bil v vladi kanclerke Angele Merkel tudi minister za zunanje zadeve.
Komentarji