Dve vsiljeni poroki in umor

Dvajsetletna Ruqia Haidari je živela med dvema ognjema, ki ju, razumljivo za svoja leta in tradicijo, v kakršni je odraščala, ni znala pogasiti. Bila je razpeta med dva svetova. Na eni strani so bili strogi, a zanjo pomembni običaji njene afganistanske dediščine, na drugi strani, malone na drugi strani sveta, so se pred njo razprostirale svoboščine življenja v Avstraliji. Na peto celino se je  njena družina, gre za skupnost afganistanskih Hazarov v Sheppartonu – preselila na begu pred talibani. A se očitno ni bila pripravljena odpovedati poprejšnjim običajem.

Mladenkini prijatelji so povedali, da je Ruqia hrepenela po tem, da bi bila moderna ženska. Ruqia se je, ko bi napočil pravi čas, želela poročiti z izbrancem, ki bi ga ljubila, a hčerina poroka ni bila del materine enačbe. Mati Sakina Muhammad Jan je Ruqui je pri hčerinih komaj 15 letih namenila dogovorjeno poroko, vsiljeno razmerje se je končalo pet let pozneje z ločitvijo.

V očeh skupnosti afganistanskih Hazarov v avstralskem Sheppartonu je Raqui izgubila svojo vrednost, čast, da bi hčeri povrnila domnevni ugled, pa je mati svojo hčer prisilila v drugo poroko, tokrat s 25-letnim moškim iz Pertha Mohammadom Alijem Halimijem. Še več, poleg dejstva, da je šlo že za drugo prisilo, je šlo za zakonsko zvezo, sklenjeno v zameno za nizko plačilo.

A druga zaobljuba večne zvestobe, tudi ta seveda brez ljubezni, je trajala manj kot dva meseca. Januarja leta 2020 je Halimi svojo mlado ženo umoril. Zdaj prestaja dosmrtno ječo.

Medtem ko  bo morilec za rešetkami ždel do konca svojega življenja, je še večjo pozornost javnosti želo sojenje nesrečničini materi.  Sakina Muhammad Jan, ženska v poznih štiridesetih, je postala prva oseba, ki je bila obsojena v skladu z avstralskimi zakoni o prisilnih porokah.

Včeraj se je na sodišču sicer izrekla za nedolžno, a so jo obsodili na najmanj leto dni zapora zaradi, kot se je izrazil sodnik, neznosnega pritiska, ki ga je izvajala na svojo hčerko.jPo 12 mesecih lahko mater izpustijo, da preostanek kazni prestane v skupnosti.

Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da je Haidarijeva, ki je bila  prisiljena v neuradno versko poroko pri 15 letih, izrazila željo, da se ne bo več poročila, dokler ne bo starejša, saj je želela nadaljevati študij in se zaposliti. Sodišče je sicer dopustilo možnost, da je njena mati verjela, da deluje v najboljšem interesu za svojo potomko, gotovo pa ni sporno, da ni upoštevala hčerinih želja in je zlorabila svojo materinsko moč.