Cenzura vrača udarec

Italijanska državna radiotelevizija RAI se je znašla na udaru obtožb, da je cenzurirala načrtovani protifašistični monolog uglednega pisatelja Antonia Scuratija, avtorja mednarodne uspešnice M. Sin stoletja, v kateri opisuje vzpon fašističnega diktatorja Benita Mussolinija na oblast. Knjigo imamo prevedeno tudi v slovenski jezik, tako kot tudi njegov roman Nezvesti oče, ki je doživel izvrstne kritike. Scurati naj bi omenjeni monolog prebral ob bližajočem se državnem prazniku 25. aprila, ko Italija praznuje osvoboditev izpod fašizma, in sicer v pogovorni oddaji Chesarà. Malo pred predvajanjem oddaje, ko se je pisatelj ravno pripravljal, da bo odpotoval v Rim – živi v Milanu, pa je od RAI prejel obvestilo, da je bil njegov nastop odpovedan »iz uredniških razlogov«, tako so namreč napisali v dnevniku La Repubblica. Voditeljica oddaje Serena Bortone je pogumno in v znak protesta kar sama v celoti prebrala tekst.

Scuratijevo besedilo so zdaj objavili tudi številni italijanski časopisi in spletne strani. V monologu Scurati trdi, da italijanska premierka Giorgia Meloni »trmasto vztraja pri ideologiji neofašizma, ki je tudi izvorna ideologija njene stranke, in da se je vedno distancirala od brutalnosti, ki jo je izvajal ta režim, ter da nikoli ni obsodila fašizma«.

Scuratijev roman M. Sin stoletja so prevedli v 46 državah in je prodan v več kot 600.000 izvodih po vsem svetu, zanj je pisatelj prejel tudi najprestižnejšo italijansko literarno nagrado.

V Italiji imajo aktualne vlade od nekdaj vpliv na RAI, čeprav različno velikega. V italijanskem tisku je izvršni direktor RAI Paolo Corsini sicer zanikal, da je bil monolog umaknjen zaradi cenzure, namesto tega je krivdo pripisal pogodbenim težavam in dejstvu, da ima Scurati pogodbo s konkurentom RAI Sky Italia. Ta plačljiva televizija bo namreč kmalu začela predvajati vrhunsko televizijsko serijo, prirejeno po knjigi M. Sin stoletja, ki jo je režiral britanski režiser Joe Wright. Mussolinija je upodobil igralec Luca Marinelli, zgodba pa govori o njegovem vzponu na oblast – o obdobju od leta 1919, ko je ustanovil fašistično stranko v Italiji, do leta 1922, ko je prišel na oblast in izvedel slavni pohod na Rim, kjer je imel znamenit govor, v katerem se je razglasil za diktatorja.

Melonijeva se je na objavo Scuratijevega govora odzvala na svojem facebooku in pisatelja napadla, češ da je za govor prejel 1900 evrov honorarja. Vsebino pa je označila za propagando.

Tako kot se to skoraj vedno zgodi, je imela cenzura prav obraten učinek, saj je zdaj pisateljev govor eno najbolj branih besedil v državi.