Prvi Vroclav, na desetem mestu Bohinj

Evropska turistična destinacija leta 2018 je poljski Vroclav. V treh tednih je zanj glasovalo več kot 41.000 ljudi, slabih dva tisoč več kot za španski Bilbao. Na konec lestvice desetih se je uvrstil Bohinj. »Ugotavljamo, da popotniki vse bolj odkrivajo Slovenijo,« poročajo iz bruseljske organizacije Najboljša evropska destinacija.

»Država kipi od naravnih danosti, gozdov, jezer in avtentičnosti ter omogoča gostom, da se odklopijo od rutine in si napolnijo baterije,« ugotavljajo pri Najboljši evropski destinaciji (European Best Destination); to je evropska organizacija, katere cilj je razvijati in spodbujati kulturo in turizem v Evropi. V izboru najboljših destinacij za letos so sodelovali turistični uradi in skupnosti ter 320.800 ljudi, ki so glasovali po spletu.

Kjer je mogoče loviti vrtne palčke

Najbolj trendovsko evropsko destinacijo leta so izbirali med dvajsetimi predlaganimi turističnimi kraji. Največ glasovalcev je izbralo Vroclav, ki mu pravijo tudi poljske Benetke. Skozi četrto največje mesto Poljske teče reka Odra in ga s svojimi kanali deli na dvanajst otokov, povezanih z več kot stotimi mostovi. Poseben čar dajejo univerzitetnemu mestu (kar petina od več kot 630.000 prebivalcev je tako ali drugače povezana z vroclavsko univerzo) vrtni palčki. Po zadnjih podatkih jih je 350, vsak je drugačen, njihovo število pa se počasi, a zanesljivo veča. Krasnale, kakor jim pravijo domačini, so veliki od 20 do 100 centimetrov in so postali tolikšna turistična atrakcija, da ponujajo vodniki posebno vodenje, med katerim obiskovalcem razkazujejo te možičke. V Vroclavu so jim posvetili tudi festival, ki poteka septembra, na pametnih telefonih pa si je mogoče naložiti aplikacijo, ki omogoča lov na palčke.

Poljskim Benetkam po vrstnem redu sledi španski Bilbao (v baskovskem jeziku Bilbo), ki slovi zaradi svojevrstne kombinacije industrijske dediščine in sodobne arhitekture, za njim pa so se po vrsti uvrstili Colmar (Francija), Hvar (Hrvaška), Riga (Latvija), Milano (Italija), Atene (Grčija), Budimpešta (Madžarska), Lizbona (Portugalska) in – kot rečeno – Bohinj.

Še destinacija odličnosti

Bohinj sodi v kategorizaciji omenjene organizacije tudi med najbolj priljubljene evropske destinacije odličnosti (EDEN – European Destinations of Exellence), ki spodbujajo trajnostni in do okolja prijazni turizem; z nekaj več kot 26.000 sledilci na družbenih omrežjih je trenutno na drugem mestu, za nizozemskim parkom Gravenrode.

Objav in izborov, v katerih gostje prepoznavajo Slovenijo kot izjemno zanimiv turistični cilj, smo sicer že navajeni. V Slovenski turistični organizaciji (STO) jih tudi spremljajo in pravijo, da so na vsako ponosni. Če se omejimo samo na objave v medijih, so letos o lepotah Slovenije poročali vsaj trije eminentni. The Guardian je – znova – Bohinj oziroma pot okoli jezera uvrstil med pet »čudovitih kratkih pohodov«, v drugem članku pa se je razpisal o lepotah Krasa. The Independent je svojim bralcem predlagal, naj začnejo na najbolj žalosten dan v letu, to je bil letos 15. januar, načrtovati potovanje; prvi namig je bila Slovenija kot turistični cilj za ljubitelje hrane (izpostavili so seveda Ano Roš). Forbsova edicija za Srednji vzhod pa je podalpsko državo uvrstila med destinacije, ki so zanimive za privržence še neraziskanih območij – kot alternativa tradicionalnim ciljem, kot so New York, Pariz ali London.

Kot iz pravljice

V minulem letu je o Sloveniji ravno tako pisalo več prepoznavnih medijev. Chinese Weekly je predstavitvi podalpske dežele namenil kar celotno julijsko izdajo. Alex Crevar v New York Timesu v članku 36 ur v Ljubljani (36 Hours in Ljubljana, Slovenia) podrobno opisuje znamenitosti glavnega mesta, v Telegraphu so objavili članek o vzponu na Triglav, v  Guardianu o človeških ribicah v Postojnski jami, Condé Nast Traveler pa se je razpisal o najlepših krajih Slovenije, ki da se zdijo kot iz pravljice.

Travel + Leisure je Slovenijo nominiral za destinacijo leta 2017 in jo uvrstil med 50 najlepših krajev za potovanja v letu 2018, pri čemer so posebej poudarili kulinariko. V Bloombergu so Slovenijo opisali kot drugo Islandijo in jo prav tako uvrstili med kraje, ki jih je vredno obiskati v letu 2018, Lonely Planet pa je Julijske Alpe uvrstil na tretje mesto med desetimi letošnjimi najboljšimi regijami za potovanja.

Vogue odkrival gradove

Slovenijo je kot alternativni kraj za poroko prepoznala Tiffany Leigh iz Vogua in oblikovala lestvico petih gradov, ki se še niso uvrstili med prepoznavne cilje za sklenitev zakonske zveze. Novinarka Celinne Da Costa pa je v članku, ki je bil objavljen v Forbsu, ugotavljala podjetniško vrednost slovenske miselnosti (članek What Entrepreneurs Can Learn From The Slovenian Mindset). In za konec nemara še najbolj zanimiv vpogled v to, kako Slovenijo in Slovence vidijo tujci. Naslov članka v The Telegraphu, objavljen 5. oktobra 2017, se glasi: 18 neverjetnih zanimivosti o Sloveniji, državi, kjer se vsak dvajseti prebivalec ukvarja s čebelarstvom.

»Vrednosti objav o Sloveniji v letu 2017 se merijo v več 100.000 evrih, če ne celo v milijonih. Mediji igrajo pomembno vlogo pri izbiri destinacije, saj s svojimi osebnimi zgodbami navdušujejo bralce, ki tovrstnemu nagovoru vedno bolj verjamejo in zaupajo,« menijo v Slovenski turistični organizaciji.