Mišja dolina in zanimivosti njenih mokrotnih travnikov

Do zdaj je veljalo, da je treba obiskati Trubarjevo domačijo na Rašici vsaj dvakrat – enkrat s šolo in drugič kot odrasli –, da dojamemo vrednost in pomen dela Primoža Trubarja, avtorja prve slovenske knjige, si ogledamo Temkov mlin ali obiščemo kakšen kulturni dogodek. Od minulih praznikov pa na Trubarjevo domačijo vabijo z novo vsebino, saj v prenovljenem kozolcu predstavljajo turizem občine Velike Lašče in naravne posebnosti Mišje doline.

Vikend, ki je pred nami, bo prvi, ko bo prenovljeni kozolec Trubarjeve domačije odprt za javnost, saj ga bodo med tednom odprli le po dogovoru. Prvič po odprtju bo na ogled turističnoinformacijski in interpretacijski center, ki je nastal pod okriljem občine Velike Lašče in s finančno podporo evropske skupnosti.

Za ohranitev kozolca in njegovo nadgradnjo sta poskrbeli mladi arhitektki Maja Starič in Nadja Krašovec v sodelovanju s Studiem Bonutti. Preplet starega in novega sta opisali kot »spoštljiv odnos do kulturne dediščine v izvorni krajini, hkrati pa umestitev sodobnega programa spodbujanja prihodnjega razvoja Trubarjeve domačije in širše velikolaške okolice«.

S prenovljenim kozolcem je Trubarjeva domačija pridobila sodobno informacijsko točko in interpretacijski center, ki poudarja naravne danosti Mišje doline, a ne pozablja na kulturno dediščino območja: kozolce, veličasten in v zgodovini preveč spregledan grad Turjak, od koder izhaja rodbina Turjaških, in rimski zaporni zid (Claustra Alpium Iuliarum), ki je ponekod, na primer v okolici Roba, še dobro viden.

Večji del kozolca je interpretacijski center Mišje doline. To je edinstveno območje ohranjene naravne in kulturne dediščine, ki zajema večinoma mokrotne travnike in nizka barja ob Rašici in potokih, ki jo napajajo. Mišja dolina, kot jo poznajo domačini, je manjša, kot je opredeljena v Naturi 2000, vendar je nesporno območje različnih, tudi zelo redkih rastlinskih vrst.

Cvetijo prve divje orhideje

Z Metko Starič iz zavoda Parnas sva se odpeljali le nekaj kilomet­rov stran, kjer mi je tik ob gozdni cesti pokazala bledo kukavico, prvo divjo orhidejo, ki že cveti in je le ena od številnih divjih orhidej, ki uspevajo v Mišji dolini. Poleg divjih orhidej tu najdemo kranjski jeglič, endemit, ki opozarja na pomen tega območja, pa dolgolistno rosiko, ki ji pravijo tudi mesojeda lepotica nizkih barij in je ena od štirih mesojedk, ki rastejo v teh krajih. Kako pomembno območje je Mišja dolina, so pokazali pred leti, ko so ob popisu našteli 533 rastlinskih vrst, od tega 58 zavarovanih in 68 rastlin, ki so na rdečem seznamu.

Del tega bogastva bodo predstavljali tudi na zemljevidu Mišje doline, ki je v interpretacijskem centru in je izjemno prijazen do otrok in odraslih. »Narisan je iz perspektive modrega bleščavca, kačjega pastirja, ki ga je – tako kot vse risbe in igrače v centru – narisala slikarka, ilustratorka in oblikovalka Marija Prelog,« je razložila Metka Starič. Zemljevid bodo čez leto dopolnjevali z nalepkami rož v času cvetenja, zato bo obiskovalec videl vso raznolikost in naravno bogastvo območja.

Prenovljeni kozolec obiskovalcem razkriva vrsto zanimivosti na igriv način. Tako lahko Mišjo dolino spoznavamo z razlago, kako je na teh mokrotnih travnikih pomembna voda, ali pa znotraj skorajda prave preže v vogalih najdemo – na eni strani polha, ki ga je prvi omenil Primož Trubar, in na drugi strani netopirje, ki so jih pred leti tu našteli 12 vrst od skup­no 28, kolikor jih živi v Sloveniji.

Kot v vsakem sodobnem interpretacijskem centru imajo tudi na Trubarjevi domačiji zaslon za predvajanje filmčkov, ki pa so tu res kratki in odlični posnetki utrinkov iz Mišje doline. Verjetno prvič je na ogled zadnja levitev kačjega pastirja, ki sicer traja štiri ure. Tu pa v dobri minuti spleza iz vode na rastlino, kjer se mu odpre hrbet, da se osvobodi starih spon, nakar mu pred očmi gledalca zrastejo krila in odleti.

Človek tu sodeluje z naravo

Izvemo tudi, da za ohranjanje ekološke pestrosti Mišje doline skrbi človek, razloži Metka Starič: »Brez človeka takšne Mišje doline, kot je, ne bi bilo. Ne bi je bilo brez kmetov, ki vedo, kaj delajo, ko kosijo travnike in ohran­jajo posebnosti, kot so mejice, torej z grmičevjem obrasle meje teh mokrotnih travnikov.« Zato, poudarja, naj obiskovalci sami ne hodijo po travnikih Mišje doline, ker lahko spregledajo ali celo pohodijo zanimive rastline, ampak naj se za to dogovorijo z vodniki ali počakajo na brezplačne vodene sprehode, ki jih bodo zagotovo organizirali. Za kolesarje, ki bi radi spoznali te mirne kotičke Slovenije, bodo pripravili aplikacijo z zanimivostmi območja.

Načrtujejo tudi, da bodo od Trubarjeve domačije proti Mišji dolini speljali sprehajalno in izobraževalno pot, ki bo opremljena tako, da bo omogočala zanimiv sprehod samostojnim skupinam ali posameznikom. Do takrat pa vabijo na že načrtovane kulinarične sprehode, ki se bodo začeli maja, in organizirane sprehode po Mišji dolini.

Stari kozolec, ki je z obnovo dobil novo in zelo zanimivo vsebino, je pomemben ne le za Trubarjevo domačijo, ampak za širše območ­je, saj se v njem prepletajo izobraževalne, kulturne in turistične vsebine. »S centrom bo Trubarjeva domačija utrdila svojo vlogo kot osrednja kulturno-turistična točka v občini in širši regiji od Ljubljane do Kolpe,« pravi Barbara Pečnik z občine Velike Lašče, prepričana, da bodo tako ohranili dediščino, ki bi bila brez nove namembnosti najverjetneje prepuš­čena zobu časa.