Paseo del Prado in park Retiro v Madridu, francosko mesto Nica, rimske utrdbe vzdolž reke Ren in judovska dediščina v Nemčiji ter izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. To je le nekaj novih evropskih vpisov na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, o katerih je te dni odločal Unescov odbor.



Za katera dela je bogatejši omenjeni Unescov seznam, ki ga dopolnjujejo od leta 1978, smo lahko spremljali že od začetka tedna in tokrat je bil odbor, ki zaseda pod kitajskim predsedovanjem, radodarnejši že zaradi tega, ker lani zaradi epidemije ni zasedal. Letos je tako odločal o nominacijah iz let 2020 in 2021, do zdaj jih je potrdil 33.
 

Mesto na rivieri

Francosko obmorsko mesto Nica, ki slovi po blagi klimi, je Unesco opisal kot zimsko letoviško mesto na rivieri. Pravijo ji tudi lepa Nica, saj je od 18. stoletja privabljala evropsko aristokracijo; med prvimi so bili člani britanske kraljeve družine, po kateri so tudi poimenovali promenado (Promenade des Anglais). Danes je s skoraj milijonom prebivalcev za Marseillem drugo največje mesto na francoski sredozemski obali in peto največje mesto v Franciji. To priljubljeno turistično destinacijo vsako leto obišče več milijonov turistov, njeno letališče je eno najprometnejših v državi, je poročal AFP. Francija ima sicer že več kot 40 vpisov na sloviti Unescov seznam svetovne dediščine, med njimi so obrežja reke Sene v Parizu, katedrala v Amiensu in opatija Mont Saint-Michel.



Zelo blizu po številu vpisov Franciji je Nemčija; ima jih ravno tako več kot 40 (pred njima na vrhu seznama so Italija, Kitajska in Španija), ta teden je Unescov odbor nanj dodal rimski limes oziroma sistem utrdb ob reki Ren ter središča judovske kulture v Nemčiji – v mestih Mainz, Worms in Speyer. Vsa tri mesta so bila v srednjem veku središča judovske kulture, znana so tudi kot »Jeruzalem na Renu«. Nominacijo za rimski limes so pripravile Nizozemska in nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in Porenje - Pfalško. Utrdbeni sistem namreč poteka od Rheinbrohla v deželi Porenje - Pfalško do nizozemske obale Severnega morja.


 

Lep seznam novih vpisov

V svetovno dediščino se po novem uvršča Paseo del Prado, eden glavnih bulvarjev španske prestolnice in ena osrednjih znamenitosti mesta, saj je ob njem nanizana vrsta ikoničnih stavb, kot je muzej Prado. Park Retiro se razprostira na površini 125 hektarjev in je ena najbolj obiskanih mestnih znamenitosti.



V Evropi so se na seznam uvrstili tudi svetilnik Cordouan v Franciji, kolonije dobrohotnosti v Belgiji in na Nizozemskem, ki so bile del socialnih reform v 19. stoletju, umetniška kolonija Darmstadt v Nemčiji, freske iz 14. stoletja v Padovi, združenje Velike evropske toplice (Great Spas of Europe), po svetu pa na primer najdišče Ḥimā v Savdski Arabiji, stare sudanske mošeje v Slonokoščeni obali, arheoastronomski kompleks Chankillo v Peruju, dela inženirja Eladia Diesteja v Urugvaju, pokrajina Hawraman/Uramanat v Iranu in transiranska železnica, tempelj Ramappa v Indiji, arheološko najdišče Arslantepe v Turčiji, območje Roșia Montană v zahodni Romuniji, vrtovi Roberta Burla Marx v Braziliji, nacionalni park Ivindo v Gabonu ...
 

Zaskrbljeni zaradi Hagije Sofije

Ni samoumevno, da znamenitost na seznamu tudi ostane. Pred kratkim so z njega izbrisali Liverpool. V tem angleškem mestu so namreč po presoji članov strokovne komisije v zadnjem desetletju z novogradnjami tako spremenili pristaniški del in doke, da nima več zgodovinske in kulturne vrednosti, kakršna se je izoblikovala v 18. in 19. stoletju.



V minulem tednu je Unescov odbor tudi na Turčijo naslovil zahtevo, da do 1. januarja pripravi poročilo, v kakšnem obsegu so potekali posegi na ikonični stavbi Hagije Sofije v Istanbulu, ko so jo Turki lani iz muzeja spremenili v mošejo. Nad dosedanjo rekonstrukcijo so izrazili veliko zaskrbljenost, zaradi pomanjkanja vsakršne komunikacije s turškimi oblastmi pa niti ni znano, kakšni so nadaljnji načrti z nekdaj krščansko cerkvijo, ki je bila od leta 1934 muzej. Kot je poročal AFP, so bili v Ankari zaradi poziva Unesca zgroženi, saj naj bi njihova ocena temeljila na pristranskih poročilih, končni nameni pa naj bi bili zgolj politični in ne kulturni. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na twitterju celo zapisal, da predstavlja Hagija Sofija »ponovno vstajenje sonca njihove civilizacije«.

Na Unescovem seznamu je po zadnjih podatkih 1153 vpisanih znamenitosti iz 167 držav. Med prvimi dvanajstimi leta 1978 sta bila na primer ameriški narodni park Yellowstone in galapaško otočje v Ekvadorju.