Kako so dejavnosti z mulci postale pomembne za turistični razvoj

Družinski turizem je segment, za katerega je Tripadvisor pred začetkom letošnjega leta ugotavljal več kot dvestoodstotno globalno rast. Tudi v Sloveniji ima velik potencial, navsezadnje vključuje generacijo ljudi, ki so zaposleni, privrženi aktivnemu in zdravemu načinu življenja, imajo radi nekoliko drugačna doživetja in razmeroma veliko kupno moč. Torej potrošnike, ki jim je smiselno na subtilen način sugerirati ponudbo, kakor ugotavlja Uroš Grilc iz zavoda Škrateljc.

»Družine sodijo med najpomembnejše turistične potrošnike, saj je pri njih čas pomembna kategorija. Ko si ga vzamejo, koristijo širšo paleto turistične infrastrukture, to pa je smiselno strateško upoštevati,« poudarja Uroš Grilc, soustanovitelj zavoda Škrateljc, ki ustvarja transverzalo pravljičnih poti v Sloveniji tako, da jih poveže z obstoječo lokalno tematiko in ponudbo. Pravljični Šumberk, ki so ga konec leta odprli v Domžalah, denimo, združuje spoznavanje tradicije slamnikarstva v povezavi z naravnimi danostmi, kamor sodita tamkajšnji gozd in kraška jama, in obstoječo gostinsko ponudbo v Češminovem parku. S tem se na turistični zemljevid vpisujejo tudi manj prepoznavni kraji.


 

Zgled: Avstrija in skandinavske dežele

V Sloveniji bi po njegovih izkušnjah težko govorili o kakšnem posebnem konceptu družinskega turizma, kvečjemu gre za posameznike, ki prilagodijo ponudbo družinam. Je pa kar nekaj zgledov v tujini, za primer navaja skandinavske dežele, katerih del je tudi njegova družina letos obiskala, ali pa sosednjo Avstrijo, zlasti dolino Saalbach Hinterglem, kjer so razvili niz hotelov, ki so povezani s celotno ponudbo za družine na tem območju.

»V to ponudbo sodijo spoznavanje kulturne dediščine, obiskovanje gorskih kmetij in pravljičnih poti ter številne druge zanimivosti, ki jih znajo turistični delavci subtilno sugerirati gostom. Zelo zanimivo je videti, kako so sposobni razumeti, kakšen tip turista imajo, prepoznati profil družine in na podlagi tega pomagati s predlogi, tudi če so oddaljeni 50 kilometrov,« ugotavlja Grilc. To terja dobro povezanost med ponudniki, ki pa je v Sloveniji že pregovorno bolj slaba.

Kako pomembni turistični potrošniki so slovenske družine, navsezadnje kažejo statistični podatki: lani si je enotedenske počitnice lahko privoščilo 73 odstotkov družin, kar je največ, odkar na statističnem uradu zbirajo te podatke. Največ, skoraj 90 odstotkov, jih je bilo med gospodinjstvi z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom.


 

Povezanost z zeleno, trajnostno destinacijo

Družinski turizem doživlja po mnenju Ksenije Vodeb, ki na portoroški Turistici vodi katedro za trajnostni razvoj destinacij, razcvet tudi zaradi vrednote družine, ki je ponovno v ospredju. Vzroke za to je mogoče iskati tako v stabilnejšem družbeno-gospodarskem razvoju kot v življenjskem slogu posameznika, ki je pod bremenom težnje po produktivnosti pod čedalje večjim stresom, družinske počitnice pa zagotavljajo pobeg od tega. Poleg tega smo na začetku tisočletja doživeli manjši baby boom, kar je ravno tako vplivalo na pomen družinskega počitnikovanja. »Za slovenski trg sicer ne moremo reči, da je njegova ponudba prilagojena temu segmentu turizma, vsekakor pa imajo za to posluh posamezniki, ki so temu sposobni prilagoditi ponudbo. In manjši ko so, bolj so prilagodljivi,« pravi Ksenija Vodeb.

Družinski turizem oziroma pozitiven odnos do vrednote družine pa je navsezadnje pomemben za vso Slovenijo, ki velja za zeleno in trajnostno turistično destinacijo. S tem so tudi povezani prihodnji trendi; o njih sogovornica sicer nerada špekulira, toda že zdaj je opazno, da so potrošniki ekološko vse bolj ozaveščeni in zato bolj naklonjeni turistični ponudbi, ki ravno tako izraža to občutljivost za okolje in poudarja še eno tradicionalno vrednoto, to je vračanje k naravi. Za to so pripravljeni tudi več plačati.




 

V ospredju turistične kmetije

Da družinski turizem v Sloveniji živi predvsem zaradi posameznih ponudnikov, ugotavlja tudi Tina Djinovski, ena iz četverice mladih žensk in mater majhnih otrok, ki so ustvarile portal Kam z mulcem in so živ dokaz za to, kako pomemben segment turizma so starši z otroki. V njihov način življenja so bili potovanja in aktivnosti vtkani, še preden so postale matere, in s tem v svoji generaciji nikakor niso osamljene.

»V Sloveniji morda res nimamo neke celovite ponudbe za družine, kakršni so družinski hoteli v tujini, imamo pa kar nekaj ponudnikov, ki zelo dobro poznajo potrebe in želje družin.« Med kopališči je omenila Terme Olimia, med naravnimi destinacijami pa tradicionalna zimska središča, ki se vse bolj usmerjajo v poletno sezono – Kranjsko Goro, Bohinj, Krvavec in Roglo. Ta ima poleg naravnih danosti še številne zanimivosti za otroke, med njimi so Škratova in Jezernikova pot, od nedavnega tudi Pot med krošnjami. »Narava je tam že na voljo, tudi teren ni preveč zahteven za manjše otroke, le ljudi je treba nekoliko usmeriti in jim ponuditi vsebino,« pravi Tina Djinovski.



Zelo privlačne za družine so tudi turistične kmetije, denimo v Logarski dolini ali na Jezerskem, kjer so obdane z gorami, posebej je omenila še ekokmetijo Urška nad Zrečami, ki se povezuje s kmetijo Želimc pri Cerknem, v Prekmurju pa jih je, denimo, prepričala kmetija Firbas, če jih navedemo le nekaj. »To so tudi družinske kmetije, njihovi otroci se igrajo z otroki gostov, na voljo so igrala, opazujejo lahko živali, nekateri imajo tudi bazen ...« našteva sogovornica. V zadnjem času se pojavlja več glampingov, večina tistih, ki so jih obiskale, sprejme družine z otroki z odprtimi rokami, torej niso rezervirani samo za pare oziroma za romantične pobege.

»Slovenija ima čudovito naravo, je varna in dostopna. To so vsekakor pomembni dejavniki, ko se ljudje odločajo za obisk. Vendar vreme ni vedno idealno, zato moramo družinam ponuditi vsebine, ki so primerne tudi za deževne dni. Tega pa v Sloveniji, še posebej zunaj večjih mest turističnih središč, manjka. Odličen primer, kako takšne vsebine vklopiti v naravno okolje, je Expano v Pomurju.« Prav tako pri nas ni hotela, kakršen je Amarin v Rovinju, ki je za mnoge Slovence idealen primer družinskega dopusta. Toda to je, kot pravi sogovornica, že bolj resort, priložnost za krajše crkljanje kot pa za doživetje ter stik z lokalnim prebivalstvom in kulinariko.


 

Od spletne strani do vodnika

Ne glede na bero predlogov in uporabnih informacij, kako poskrbeti, da bo bodisi na izletu bodisi na potovanju vsak član družine našel nekaj zase, je filozofija ustvarjalk portala precej preprosta: »Če se ne moreš imeti z družino lepo na Rašici ali v majhnem kampu v Izoli, se zelo verjetno tudi na drugi strani sveta v najbolj prestižnem resortu ne boš imel.«

Spletna stran Kam z mulcem je nastala kot plod srečanja štirih mamic ob kavi, kjer so si poskušale izmenjati nekaj zadnjih doživetij družin. Medtem ko so njihovi otroci dirjali naokoli, je bilo to tako rekoč nemogoče, zato so ugotovile, da bi bilo dobro, če bi informacije nekam zapisale in si jih tako hitreje izmenjale. Tako je nastal kupček napotkov in usmeritev, uporabnih tudi za vse druge družine, ki želijo aktivno preživljati prosti čas, ne da bi vsakič znova preverjale, ali je infrastruktura na cilju prilagojena otrokom, ali je tam kakšna gostinska ponudba in podobno.

Po slabih petih letih ima portal približno 100.000 uporabnikov na mesec, največ jih zanimajo ideje za izlete po Sloveniji, pri potovanjih pa ponavadi že imajo izbrano ciljno državo in potem na njihovem portalu preverijo, kaj je tam mogoče pričakovati. Prejšnji mesec so svoje zamisli izdale tudi v vodniku Kam z mulcem po Sloveniji (Mladinska knjiga) z 62 idejami za izlete, primernimi za potepanje z dojenčkom, malčkom na poganjalčku ali navdušenim pohodnikom.