Zakaj veliko ljudi z nizko pokojnino nima varstvenega dodatka?

Slovenska izpostava Evropske mreže za boj proti revščini je pred kratkim izdala drugo poročilo, v katerem ugotavljate, da pri nas velika večina ljudi, ki imajo majhno pokojnino in so upravičeni do varstvenega dodatka, tega ne prejema. Zakaj ne?

V drugem slovenskem poročilu Poverty Watch, ki je nastalo v okviru EAPN Slovenija, opozarjamo na poglabljanje in naraščanje revščine, socialne izključenosti in neenakosti. Zaradi oteženega dostopa do storitev so prizadeti zlasti starejši. V Sloveniji je minimalni dohodek, ki je tudi cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči, postavljen tako nizko, to je 402,18 evra, da ne omogoča preživetja. Prag tveganja revščine je namreč 739 evrov. Od 97.000 upokojencev in upokojenk, ki živijo z dohodki pod pragom tveganja revščine, jih je lani prejemalo varstveni dodatek le 23.500.

Živa Humer Foto Osebni Arhiv

Kaj so razlogi za to?

Članice EAPN Slovenija, med njimi so Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, Kralji ulice, Rdeči križ, OE Ljubljana, opozarjamo na slabo informiranost in težek dostop do varstvenega dodatka. Odsotnost informacij oziroma pomanjkljive ali napačne informacije o tej obliki državne pomoči in zahtevnost postopka so glavni razlogi, da je marsikdo ne dobi, čeprav jo potrebuje in je do nje upravičen. Pri nekaterih je težava že to, da nimajo računalnika oziroma ga ne znajo uporabljati, da bi izpolnili obrazec in ga natisnili. V zadnjem letu in pol, ko živimo s covidom-19, je velik problem tudi dostopnost centrov za socialno delo. Ključen je neposreden stik z ljudmi, ne le prek vložišč in e-pošte. Zagotoviti bi bilo treba čas in možnosti za strokovno socialno delo, da bi ljudje dobili sogovornika in nujno potrebno oporo v težkih življenjskih situacijah.

Starejši se ne odločajo za varstveni dodatek tudi zato, ker nočejo biti v breme svojim otrokom, ali ne?

Da, nočejo, da bi dolg ostal otrokom, zato ne želijo z zaznambo na svoji nepremičnini »oškodovati« potomcev. Stanovanje ali hiša v Ljubljani, recimo, na Obali in še kje hitro preseže vrednost 120.000 evrov, kar je določena meja za zaznambo na nepremičnini.

Še en dejavnik, povezan s premoženjskim stanjem otrok, je, da si starejši ne predstavljajo, da bi s svojimi otroki sklenili sporazum o preživnini ali jih zanjo tožili, kar je navedeno kot eden od pogojev za upravičenost do prejemanja varstvenega dodatka. Sporazumov skoraj ne sklepajo, bodisi zato, ker nočejo biti v breme odraslim otrokom, ki imajo svojo družino, bodisi zato, ker se z otroki ne razumejo, bodisi jih nočejo tožiti, pa tudi ker skrivajo, da živijo v revščini in dobesedno stradajo. Dogaja se, da če že sklenejo sporazum, na primer za 100 evrov na mesec, tega denarja potem ne dobijo, ker ga nočejo vzeti od otrok, ali pa sklenejo sporazum samo na videz, da izpolnijo pogoje CSD, in imajo potem 100 evrov manj na mesec, ker dobijo toliko nižji varstveni dodatek.

Karikatura Marko Kočevar

Kdo je upravičen do varstvenega dodatka? Kakšna je pot, da upokojenec pride do njega?

Varstveni dodatek je socialni prejemek in naj bi bil oblika socialne varnosti za ljudi, ki si z delom ne (z)morejo več zagotoviti preživetja.

Njegov namen je pokrivanje življenjskih stroškov, kot je vzdrževanje stanovanja, oziroma nadomeščanje potrošnih dobrin, na primer pohištva, bele tehnike in podobno. Pravico do varstvenega dodatka lahko oseba uveljavlja na centru za socialno delo v občini, kjer ima stalno bivališče. Pogoji za prejemanje varstvenega dodatka so slovensko državljanstvo, stalno bivališče v Sloveniji, trajna nezaposljivost, nezmožnost za delo oziroma starostna omejitev, za ženske nad 63 let in za moške nad 65 let.

Cenzus za varstveni dodatek za enočlansko gospodinjstvo je 591,20 evra. Če torej mesečni dohodek osebe ne presega 591,20 evra neto, je upravičena do varstvenega dodatka v višini razlike med mesečnim dohodkom in 591,20 evra. Pri čemer se preverja, ali osebo lahko preživlja njen odrasli otrok oziroma otroci. V tem primeru mora z odraslim otrokom skleniti sporazum o preživnini oziroma ga tožiti, sicer do varstvenega dodatka ni upravičena.

Naj še poudarim, da od 1. februarja 2017 tistim, ki uveljavljajo pravico do varstvenega dodatka, ni več vpisana zaznamba na nepremičnini in tudi njihovim svojcem varstvenega dodatka ni treba vračati. To velja za tiste, ki jim je bil varstveni dodatek dodeljen po 1. februarju 2017 in nimajo v lasti stanovanja ali stanovanjske hiše, katere vrednost presega 120.000 evrov.