V nadaljevanju preberite:

Konoplja je vsestransko uporabna rastlina. Zaradi močnih vlaken jo uporabljajo v tekstilni, papirni in avtomobilski industriji ter v gradbeništvu. Na področju medicine, na katerem kanabinoidi predstavljajo možno zdravljenje, pa to nikoli ni zdravilo prve izbire, ampak gre za dopolnilno­ simptomatsko zdravljenje, ki ne vpliva na potek bolezni, poudarja zdravnica Tanja Varl Turk, dr. med., s sekcije za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana.

Opozorila je, da tudi pri prehranskih dopolnilih iz konoplje ni mogoče pričakovati opaznih zdravstvenih učinkov, saj to niso zdravila in gre velikokrat za zavajanje potrošnikov. Zaradi pomanjkanja regulacije in nadzora, ne samo pri nas, temveč po vsem svetu, laični potrošniki iz obupa posegajo po konoplji na sporne načine. Na centru za klinično toksikologijo obravnavajo približno 60 bolnikov na leto, ki se zastrupijo s konopljo. To so samo težji primeri, pri katerih se želijo zdravniki posvetovati z dežurnim toksikologom, dejansko jih je več in število narašča, je povedala zdravnica.

Pri nas klinična medicina uporablja kanabinoide predvsem pri dopolnilnem zdravljenju onkoloških bolnikov, bolnikov z multiplo sklerozo in otrok z redkimi oblikami epilepsije.

Poleg navedenih bolezni je bilo v preteklih letih narejenih veliko raziskav o potencialnem vplivu kanabinoidov, največ v gastroenterologiji, na področju kronične vnetne črevesne bolezni, kot sta crohnova bolezen in ulcerativni kolitis, pa tudi v dermatologiji, za številna stanja, kot so luskavica, aknavost, atopijski dermatitis in druge. Tovrstne raziskave so bile narejene tudi na področju bolezni modernega sveta, kot so povišan holesterol, ateroskleroza, srčnožilne bolezni, široki področji revmatoloških in avtoimunskih bolezni. Pozitivnih rezultatov študij na tem področju je premalo, ker so številne raziskave metodološko sporne, tako ne morejo dati strokovnih priporočil za uporabo kanabinoidov na teh področjih, je povedala zdravnica.