Bolečine v kolku pri hoji – 5 možnih vzrokov

Vas zanima, kaj lahko bolečine v kolku povejo o našem zdravju? Morda se v zadnjem času bolečine pojavljajo predvsem med hojo?

Bolečine v kolkih med hojo so pogosta težava, s katero se spopada mnogo ljudi, še posebej starejši in tisti, katerih poklici zahtevajo več gibanja.

Zaradi neinvazivnih postopkov, ki jih uporablja, ima dobra fizioterapija v zadnjem času ključno vlogo pri obvladovanju bolečin v kolku. S terapevtskimi vajami, manualnimi tehnikami in drugimi metodami lahko pomaga pri lajšanju bolečin in izboljšanju gibljivosti sklepa.

V tem članku vam predstavljamo pet najpogostejših vzrokov za bolečine v kolkih med hojo, s katerimi se lahko uspešno spopadamo s primerno fizioterapijo, ki jo izvajamo v naši kliniki Medicofit. Če želite spet uživati polno življenje brez bolečin in težav, vas vabimo k nadaljnjemu branju.

Pet najpogostejših vzrokov za bolečine v kolku pri hoji

Osteoartroza kolka

Bolečino v kolku med hojo lahko povzroča osteoartroza, ki se pojavi pri 10 % ljudi, starih le 45 let, s starostjo se tudi pojavnost artoze viša. Artroza kolka nastane, ko se hrustanec, ki obdaja sklep, obrabi ali poškoduje, kar vodi v bolečine, togost in omejeno gibljivost.

Po navadi se med hojo nelagodje še dodatno poveča, saj se sklep nenehno giblje in tako obrablja. Pacienti težave opazijo predvsem po daljših sprehodih, hoji po stopnicah in vstajanju s stola.

V sklopu fizioterapije za blaženje simptomov osteoartoze kolka uporabljamo v kliniki Medicofit številne tehnike, kot so terapevtski laser, TECAR, ultrazvok, več vrst elektroterapije in personalizirane vaje za krepitev mišic in boljšo stabilnost kolka.

Displazija kolka

Gre za nenormalen razvoj kolčnega sklepa, ki ni povzročen z boleznijo ali okužbo, ampak je posledica genetskih in razvojnih dejavnikov. Lahko je prisotna že ob rojstvu (razvojna displazija) ali pa se razvije pozneje v življenju zaradi različnih dejavnikov.

Displazija lahko povzroči težave s hojo in bolečine, predvsem pa je povečano tveganje za izpah kolka.

Razvojna displazija lahko vpliva na odrasle, ki imajo težave s kolki že od otroštva, vendar v pravem trenutku niso bile ustrezno zdravljene. Posledica slabe obravnave v mladostniških letih lahko privede do bolečin med hojo, omejenega obsega gibanja, nestabilnosti in drugih zapletov.

Zgodnje odkrivanje stanja in dobro postavljena diagnoza sta ključna za izboljšanje kakovosti življenja v prihodnosti, saj lahko zdravljenje v poznejših fazah bolezni zahteva zapleteno operacijo, ki ima slabše funkcionalne izide.

Sindrom piriformis

Sindrom piriformis je stanje, pri katerem se vname t. i. mišica piriformis, ki povzroča gib zunanje rotacije kolka. Je v globokih predelih območja medenice in igra pomembno stabilizacijsko vlogo kolčnega sklepa.

Ko se mišica vname, lahko pritiska na ishiadični živec, kar povzroči bolečino, ki se širi vzdolž hrbta, zadnjice, stegen in v področje kolka. Pacienti pogosto poročajo o pekoči bolečini v zadnjici ter občutkih otrplosti in mravljinčenja vzdolž poteka išiadnega živca, še posebej med hojo, tekom ali po dlje časa trajajočem sedenju.

Za učinkovito fizioterapevtsko metodo pri obravnavi sindroma piriformis so se izkazale predvsem manualne tehnike, ki obsegajo mobilizacijo mehkih tkiv, terapijo trigger point ter mobilizacijo kolka in ledvenega predela.

Trohanterični burzitis

O trohanteričnem burzitisu govorimo, ko se pojavi bolečina na zunanji strani kolka/stegna/zadnjice in se z dejavnostjo ali ležečim položajem na prizadeti strani poslabša.

Najpogostejši klinični znak, po katerem trohanterični burzitis prepoznamo, je ponovna reprodukcija bolečine ob tipanju velike grče stegnenice.

V naši kliniki Medicofit se za obvladovanje simptomov osredotočamo predvsem na gibalno terapijo, pri kateri je poudarek na ekscentrični vadbi, ki prispeva k zmanjšanju bolečine.

Utesnitveni sindrom FAI

Utesnitveni sindrom FAI (angl. femoroacetabular impingement) se nanaša na skupek znakov in simptomov, povezanih z nenormalno strukturo acetabuluma (sklepne ponvice), zgornjega dela stegnenice ali obojega, kar lahko vodi v spremenjeno mehaniko gibanja in nenormalno obremenitev kolčnega sklepa.

Bolečina se običajno pojavi med gibanjem, kot je hoja ali dvigovanje težkih predmetov, ter se postopoma slabša. Drugi simptomi FAI vključujejo tudi togost, omejeno gibljivost in izžarevanje bolečine v stegno ali spodnji del hrbta.

V sklopu fizioterapevtske obravnave se osredotočimo na individualizirane vaje, ki prispevajo h krepitvi mišic trupa, gibljivosti in funkcionalnosti posameznika.

Bolečine v kolku FOTO: Medicofit

Kako lahko pri bolečinah v kolku pomaga fizioterapija

Obisk fizioterapevta je po navadi prva izbira ob pojavu bolečin v kolku, saj ponuja paleto neinvazivnih metod zdravljenja za zagotavljanje najboljših rezultatov.

V naši kliniki Medicofit to lahko dosežemo z uporabo različnih terapevtskih pristopov, vključno z individualno prilagojenimi vajami, manualno terapijo, elektroterapijo in drugimi tehnikami, ki ciljajo na krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti sklepa, zmanjšanje vnetja ter spodbujanje samostojnosti in neodvisnosti pri vsakodnevnih dejavnostih.

Naši izkušeni fizioterapevti v sklopu programa vključujejo različne fizioterapevtske metode in tehnike:

• Pacientu v okviru gibalne terapije svetujemo individualizirane vaje, ki spodbujajo krepitev kolčnih mišic, izboljšanje gibljivosti in korekcijo telesne drže.
• Pogosto uporabljamo tudi druge tehnike za lajšanje bolečine, kot so terapevtska masaža, elektroterapija in ultrazvok.
• Pomemben del je tudi edukacija oz. izobraževanje pacientov o pravilnih tehnikah gibanja, preprečevanju poškodb in uporabi ergonomskih prilagoditev v vsakodnevnem življenju.

Zakaj torej ne bi vaš vsakodnevni sprehod spet postal vaša najljubša aktivnost? S celostnim pristopom, ki ga ponuja fizioterapija klinike Medicofit, lahko svoje bolečine premagate in znova uživate v radostih življenja.

Bolečine v kolku FOTO: Medicofit

VIRI

Ahuja, V., Thapa, D., Patial, S., Chander, A. in Ahuja, A. (2020). Chronic hip pain in adults: Current knowledge and future prospective. Journal of Anaesthesiology Clinical Pharmacology, 36(4), 450. https://doi.org/10.4103/joacp.JOACP_170_19

Bakarman, K., Alsiddiky, A. M., Zamzam, M., Alzain, K. O., Alhuzaimi, F. S. in Rafiq, Z. (2023). Developmental Dysplasia of the Hip (DDH): Etiology, Diagnosis, and Management. Cureus, 15(8), e43207. https://doi.org/10.7759/cureus.43207

Bowman, K. F., Fox, J. in Sekiya, J. K. (2010). A Clinically Relevant Review of Hip Biomechanics. Arthroscopy: The Journal of Arthroscopic & Related Surgery, 26(8), 1118–1129. https://doi.org/10.1016/j.arthro.2010.01.027

Fortier, L. M., Popovsky, D., Durci, M. M., Norwood, H., Sherman, W. F. in Kaye, A. D. (2022). An Updated Review of Femoroacetabular Impingement Syndrome. Orthopedic Reviews, 14(3), 37513. https://doi.org/10.52965/001c.37513

Katz, J. N., Arant, K. R. in Loeser, R. F. (2021). Diagnosis and Treatment of Hip and Knee Osteoarthritis: A Review. JAMA, 325(6), 568. https://doi.org/10.1001/jama.2020.22171

Kemp, J. L., Mosler, A. B., Hart, H., Bizzini, M., Chang, S., Scholes, M. J., Semciw, A. I. in Crossley, K. M. (2020). Improving function in people with hip-related pain: a systematic review and meta-analysis of physiotherapist-led interventions for hip-related pain. British Journal of Sports Medicine, 54(23), 1382–1394. https://doi.org/10.1136/bjsports-2019-101690

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit